Zakaj nam EU politika dol visi?

V državnem zboru poteka posvet z naslovom Demokratična legitimnost in odgovornost - koliko je slišan glas državljanov EU? Dogodek je četrti v nizu razprav Več Evrope - več Slovenije, ki bodo v naslednjih mesecih potekale po vsej Sloveniji. Na tokratnem posvetu sodelujejo poslanci DZ, evropski poslanci, predstavniki vlade, predavatelji in predstavniki civilne družbe. Odgovorili naj bi na nekatera ključna vprašanja o prihodnosti EU, ki so z nastopom gospodarske in finančne krize postala pomembna in očitna.

Med drugim se sprašujejo, na kakšen način bodo države članice skupaj z institucijami EU povrnile zaupanje državljanov, kako bodo nadgradile sistem politične participacije, da se bo glas vsakega državljana dejansko slišal in upošteval v nacionalnih in evropskih institucijah, kakšno vlogo naj imata pri tem nacionalni in Evropski parlament ter kako lahko bolje sodelujeta, pa tudi, kako lahko k zmanjševanju demokratičnega deficita pripomorejo civilnodružbena gibanja.

Predsednik DZ Janko Veber je v pozdravnem govoru izpostavil vlogo Evropskega parlamenta ter volitve v Evropski parlament maja prihodnje leto. Te bodo po njegovih besedah drugačne, "pa ne zaradi sprememb, ki jih je prinesla lizbonska pogodba, pač pa tudi zaradi vseh izzivov, ki jih je pred nas postavila že tolikokrat izpostavljena" finančna in gospodarska kriza. Ob tem je Veber poudaril pomembnost udeležbe na evropskih volitvah, saj bo ta pokazala, "koliko zaupamo v EU in se zavedamo, da smo tudi državljani EU". Dodal je, da EU niso samo inštitucije, politiki in 28 članic, ampak bi to morali biti predvsem ljudje. Izpostavil je tudi vlogo nacionalnega parlamenta, izvoljeni predstavniki ljudstva pa so po njegovem odgovorni, da poskušajo državljanom približati evropske teme.

Predsednik parlamentarnega odbora za EU zadeve Jožef Horvat je poudaril, da so v vseh letih finančne in gospodarske krize EU in članice sprejele ukrepe in reforme z dramatičnimi posledicami za državljane v nekaterih državah. Ti ukrepi in reforme so bili pogosto zelo trdi, a v večini držav, kjer so bili uveljavljeni, že kažejo prve rezultate. Je pa kriza, kot je opozoril, pri državljanih pustila precej razočaranja, zaradi česar je močno upadlo zaupanje v EU in evropski integracijski proces.

Pri nadaljnjem razvoju EU pa bi bilo potrebno paziti, da se ne bodo ustanavljale še nove ustanove, saj bi bilo smiselno uporabiti obstoječe. Pri delu mora poslance voditi odgovornost do državljanov, da demokratičnost in legitimnost jemljejo resno, da bi lahko pokazali tudi tako, da določenim projektom unije rečejo, meni Horvat. Notranji minister Gregor Virant je priznal, da pri ljudeh vlada občutek odtujenosti od evropskih institucij, kar kaže tako nizka udeležba na evropskih volitvah kot relativno majhno medijsko in javno zanimanje za procese v Evropskem parlamentu in Evropski komisiji. Dejstvo je, da je evropska oblast geografsko in politično odmaknjena od ljudi, je dejal minister in se zavzel za krepitev pomena in vloga ter moči Evropskega parlamenta, edine neposredno izvoljene institucije EU.

Izpostavil je tudi pomen osveščanja javnosti, kako zelo pomembne odločitve se sprejemajo na ravni EU ter oblikovanje skupnih programov političnih strank in grupacij, ki bi morale na evropskih volitvah nastopati z evropskimi politikami. Zavzel se je, da bi se morala EU debirokratizirala, evropske institucije pa delovale odprto in transparentno. Vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Nataša Goršek Mencin EU je izpostavila pomembnost povezav znotraj Evrope, kakšne in kakšnih razsežnosti, pa mora biti v domeni državljanov. Zato bi morali tudi vzpostaviti evropski javni prostor, kar je predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso predlagal že lani. Glas državljanov je tisti, ki šteje, potrebna pa je kakovostna razprava pred volitvami, ki se mora osredotočiti na to, kakšna naj bo unija in kakšno naj bo naše življenje v njej, je dejala Goršek Mencinova.

V nadaljevanju bodo udeleženci razpravljali o tem, kaj lahko za povečanje demokratične legitimnosti naredita Evropski parlament in Evropska komisija, kako okrepiti sodelovanje nacionalnega in Evropskega parlamenta ter kako lahko slovenska vlada dejavneje vključuje javnost v oblikovanje slovenskih stališč do zadev EU in kakšna je pri tem vloga parlamenta. (STA, mm)