Kritika / Veter proti vetru ...

... nato pa še humorist

Stanka Prodnik Božič
MLADINA, št. 46, 15. 11. 2013

Manica J. Ambrožič pred TV-tablo

Manica J. Ambrožič pred TV-tablo
© TV Slovenija

Vreme, ki nikoli ne počiva, si je medtem, ko so Slovenci tri dni in tri noči praznovali Martinovo, dalo duška tako na Filipinih kot doma in poskrbelo, da je v informativnih oddajah spet nastopilo v glavni vlogi. Gledalci smo lahko opazovali nekakšen spopad domačega in filipinskega ekstremnega vetra, ki sta se borila za prvo mesto med novicami.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Stanka Prodnik Božič
MLADINA, št. 46, 15. 11. 2013

Manica J. Ambrožič pred TV-tablo

Manica J. Ambrožič pred TV-tablo
© TV Slovenija

Vreme, ki nikoli ne počiva, si je medtem, ko so Slovenci tri dni in tri noči praznovali Martinovo, dalo duška tako na Filipinih kot doma in poskrbelo, da je v informativnih oddajah spet nastopilo v glavni vlogi. Gledalci smo lahko opazovali nekakšen spopad domačega in filipinskega ekstremnega vetra, ki sta se borila za prvo mesto med novicami.

Bilo pa je tudi poučno. Ko je Manica J. Ambrožič v sobotnem Dnevniku predstavila nekaj podatkov o tajfunu Haijanu, ki je divjal po Filipinih, je delovala kot učiteljica pred tablo. Podatke so na zaslon, ki je služil namesto table, nanizali po alinejah in za nekaj minut smo se res lahko počutili kot v šoli, saj je Ambrožičeva navajena, da pomembne zadeve zloguje.

Pri oddaljenih dogodkih na slovenskih televizijah so resda omejeni na posnetke tujih agencij, v studiu pa pogrešamo malo več sodobne grafične živahnosti, primerjav in ponazoritev. Filipinsko mesto Tacloban, ki ga je tajfun najbolj opustošil, je na primer veliko kot Ljubljana, tako po številu prebivalcev kot po površini, in zanimivo bi bilo videti, kakšno je bilo pred katastrofo, preden ga je tropski vihar zravnal z zemljo.

Tudi domovino, v kateri so snemalci na terenu vzorno beležili delovanje in posledice vremena, je na Martinov ponedeljek prepihal hud veter. Lomil je drevesa in odkrival strehe, mnoga gospodinjstva pa prikrajšal za elektriko in torej tudi za televizijski program, tako da številni niso mogli izvedeti, da je veter na Filipinih dosegel 378 km/h, pri njih pa piha s hitrostjo 150 km/h.

Na svoj račun je spet prišla Mojca Dumančič, nacionalkina poročevalka z domače vremenske fronte, ki med prispevki, če le ima priložnost, rada stoji na burji. Njen šal je bil tokrat zgledno zavit okoli vratu in ni služil kot vetrokaz, je pa zato moral eden njenih sogovornikov z roko držati varnostno čelado, da mu je burja ne bi odpihnila z glave.

Tudi Rosvita Pesek ni mogla ne omeniti kolegice Dumančičeve, kako se na burji, ki piha »samo« 120 ali 150 kilometrov na uro, drži štange, da je ne odnese. V ponedeljkovih Odmevih je Peskova namreč gostila meteorologinjo Tanjo Cegnar, ki ji je potrdila, da je veter pri hitrosti, s kakršno je pustošil po Filipinih, precej ubijalski. Vsled razburljivosti vremenskih dogodkov smo lahko Rosvito Pesek zalotili, da je pozabila na jezik oziroma dvojino, saj sta s Cegnarjevo na zaslonu »dobile« graf, ki je prikazoval pot tajfuna.

Nemara pa je bila Rosvita razburjena zaradi Tonija Gašperiča, dobitnika Ježkove nagrade, ki ga je gostila kasneje. Resda je človek humorist, a Peskova se je šalila in veliko smejala, in če je ne bi videli v oddaji že prej, bi mislili, da je prišla naravnost s praznovanja Martinovega. Gašperič ji je pihal na dušo in ji rekel, da je lepa. Verjela mu je, pa čeprav je humorist.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Naslovna tema

Kje bo volivce iskal Vladimir Prebilič?

Upanje sredice

Teden

V šoli ali doma?

Ustavno sodišče potrdilo ustavnost zakonskih sprememb pri urejanju šolanja od doma

Kultura

»V Ljubljani se dogaja to, kar opažam povsod po Evropi«

Vincenzo Latronico, italijanski pisatelj, avtor svetovne uspešnice Popolnosti, o Berlinu nekoč in danes, gentrifikaciji, normativnem seksu, izgubljenem evropskem projektu in pomenu skupnosti