Energetika / David J. C. Mackay: »Ni vse ’zeleno’ vredno subvencij«

Življenje Davida Johna Camerona Mackaya do pred nekaj leti ni bilo kaj prida povezano z energetiko. Bil je profesor na Oddelku za strojništvo Univerze v Cambridgeu in se je ukvarjal predvsem s strojnim učenjem in z informacijsko teorijo. Dokler ga niso začele motiti neproduktivne polarizirane razprave o energetskih rešitvah v prihodnosti in o reševanju vprašanja podnebnih sprememb. Tako se je odločil napisati knjigo, ki bi prekinila začarani krog. S svojim denarjem je leta 2008 izdal knjigo Sustainable Energy – Without the Hot Air. V skladu z motom, da »potrebujemo številke, ne pridevnikov«, je v njej sistematično obdelal vsa področja sodobne energetike. Knjiga je v hipu postala svetovna uspešnica, tudi zato, ker jo je brezplačno objavil na spletu. Ni pa mu prinesla le slave, temveč tudi delovno mesto glavnega znanstvenega svetovalca na britanskem ministrstvu za energijo in podnebne spremembe.
Prejšnji teden je imel javno predavanje v državnem svetu, v kratkem naj bi izšel slovenski prevod njegove knjige Trajnostna energija – brez razgretega ozračja.

Kaj je ta vroči zrak (Hot Air), ki naj bi ga vaša knjiga ne vsebovala?

Izraz se nanaša na čustvene, pretirane in zavajajoče trditve, ki vdirajo v razprave o energetiki po svetu. Razprave so popolnoma polarizirane, stališča ljudi ne bi mogla biti bolj različna. Ko dva človeka trdita dve popolnoma nasprotni stvari o nekem problemu, vsaj eden o njiju zagotovo nima prav. V Veliki Britaniji so nam še pred nekaj leti vroč zrak dovajali nekateri politiki, predstavniki industrije, okoljevarstvene organizacije, podjetja ... Moj dobavitelj električne energije je na primer ponujal »pozitivno energijo«. V resnici pa je bilo 98 odstotkov njegove elektrike proizvedene s fosilnimi gorivi. Potem imate korporacije, kot je na primer BP, ki je zasnoval shemo za nevtralizacijo ogljičnega odtisa svojih strank. »Dajte nam nekaj drobiža in za vas bomo vlagali v zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov za toliko, kolikor jih sami ustvarite,« so razglašali. Cena, ki so jo postavili za nevtraliziranje tone ogljikovega dioksida, je bila tako nizka, da bi lahko, če bi bila pristna, vprašanje podnebnih sprememb rešili zgolj z drobižem, ki se valja po žepih finančnega ministra. Zdelo se mi je, da vsi po svoje zavajajo drug drugega, zato sem se odločil poskrbeti za nabor dejstev, o katerih bi se lahko vsi strinjali.