Ukrepanje Slovenije se zdi učinkovito

Proračunski predlog Slovenije je v skladu s pravili, a manevrskega prostora ni; zdi se, da država letos učinkovito ukrepa za odpravo presežnega primanjkljaja, ocenjuje Evropska komisija in poziva k doslednemu izvajanju proračuna. Poleg tega ugotavlja omejen napredek pri strukturnih fiskalnih ukrepih, opredeljenih v ekonomskem partnerskem načrtu. Evropska komisija je danes ocenila predlog proračuna Slovenije, njeno ukrepanje za odpravo presežnega primanjkljaja in njen ekonomski partnerski načrt, v katerem je opredelila fiskalne strukturne ukrepe. Ugotovitve je strnila v pet točk.

"Zdi se, da Slovenija v letu 2013 učinkovito ukrepa" za odpravo presežnega javnofinančnega primanjkljaja, ugotavlja komisija. Predlog proračuna Slovenije "je v skladu s pravili pakta o stabilnosti in rasti", a manevrskega prostora ni, se glasi druga ugotovitev. Slovenija bo po napovedih v letu 2014 izpolnila priporočilo glede fiskalnega napora. Ukrepi, predvideni v ekonomskem partnerskem načrtu, kažejo omejen napredek pri upoštevanju strukturnega dela fiskalnih priporočil v okviru evropskega semestra. Poleg tega komisija slovenske oblasti poziva, naj dosledno izvajajo proračun.

Na splošno komisija ocenjuje kot "pomirjujoče" dejstvo, da pri nobenem proračunskem predlogu ni ugotovila kršitev pakta o stabilnosti in rasti, tako da nobene članice ni bilo treba pozvati k reviziji proračunskega predloga. Nobena torej - pričakovano - ni dobila najslabše ocene. V številnih primerih pa je ugotovila razloge za precejšnjo kritiko in te države pozvala, naj kritike upoštevajo pri dokončnem sprejetju proračunov za prihodnje leto.

Slovenija je sicer po splošni oceni, sodeč po Rehnovem "proračunskem zemljevidu", med boljšimi državami - v skupini, ki je po skladnosti proračunskih načrtov z evropskimi pravili na drugem mestu. V najboljši skupini držav, katerih proračuni so v skladu s pravili, sta Estonija in Nemčija. V drugi skupini držav, katerih proračuni so v skladu s pravili, a jih komisija opozarja, da nimajo prostora za odstopanja in morajo biti pozorne na to, da ne bo kakšnih zdrsov, je Slovenija v družbi Francije in Nizozemske. Komisija trojico poziva k doslednemu izvajanju proračuna. V primeru Belgije, Avstrije in Slovaške komisija ugotavlja, da so njihovi proračunski predlogi "v glavnem v skladu s pravili".

Na četrtem mestu so Španija, Italija, Luksemburg, Malta in Finska, pri katerih komisija ugotavlja tveganja, da proračunski predlogi ne bodo v skladu s pravili. O mnenju komisije o proračunskih predlogih bodo razpravljali finančni ministri držav v območju evra na izrednem zasedanju prihodnji petek, 22. novembra, ki bo posvečeno izključno tej temi. O oceni ukrepanja za odpravo presežnih primanjkljajev in strukturnih fiskalnih ukrepih pa bodo razpravljali finančni ministri EU 10. decembra. Nacionalni parlamenti morajo sprejeti proračune do 31. decembra letos.

Evropska komisija je sicer danes prvič ocenila proračunske predloge 13 članic območja evra - torej vseh članic z evrom razen Grčije, Irske, Portugalske in Cipra, ki jih pozorno spremlja že v okviru programov pomoči, ter treh držav zunaj območja evra - Hrvaške, Poljske in Litve. To namreč predvideva zakonodajni sveženj novih pravil, ki krepijo evropski nadzor nad nacionalnimi proračuni, imenovan dvojček, ki je začel veljati letos spomladi.

Prav tako je ocenila ukrepanje za odpravo presežnih javnofinančnih primanjkljajev Slovenije, Belgije, Španije, Francije, Malte, Nizozemske in Poljske ter načrte strukturnih fiskalnih ukrepov Slovenije, Španije, Francije, Malte in Nizozemske. V primeru Hrvaške, Litve in Finske je komisija pozvala k preučitvi razlogov za kršenje ali predvideno kršenje ključnih ciljev pakta o stabilnosti in rasti.

Na splošno komisija na podlagi ocen proračunskih načrtov posameznih članic za celotno območje evra ugotavlja, da so obsežna prizadevanja za konsolidacijo v zadnjih letih prinesla napredek, vendar mora velika večina držav za dosego ciljev nadaljevati konsolidacijo in strukturne reforme za utrditev temeljev za trajnostno rast in zdrave javne finance. Opozarja tudi, da se splošni trend zmanjševanja izdatkov za javne investicije, zaznan v zadnjih letih, ne obrača na bolje. Poudarek na omejitvah izdatkov je ključen del dobro zasnovane konsolidacijske strategije, še svari Bruselj. (STA, mh)