SDS vztraja, da izbrisanih ni bilo

DZ je končal razpravo o dopolnilih k predlogu zakona o odškodninah za izbrisane, o njih pa bo glasoval ob koncu današnjega dela seje. Največ dopolnil je vložila SDS, vendar podpore zanje najverjetneje ne bo. V razpravi so se poslanci najdlje zadržali pri dopolnilih, s katerimi bi besedo izbris spremenili v prenos in spremenili višino odškodnin. SDS z dopolniloma predlaga, da bi se odškodnina s predlaganih 50 evrov za vsak mesec izbrisa znižala na 25 evrov in da bi lahko najvišja dosojena odškodnina v sodnem postopku znašala le 2,5-kratnik (in ne trikratnik) odškodnine iz upravnega postopka.

Največ dopolnil, ki jih je k zakonu v drugem branju vložila SDS, se nanaša na spremembo besede izbris v prenos, poslanci pa so jim največ pozornosti namenili že v dopoldanskem delu seje. V popoldanskem delu so nato spregovorili predvsem o dopolnilih, s katerimi bi spremenili višino odškodnin, druge ugodnosti za izbrisane in čas od katerega je mogoče zahtevati odškodnino. V stranki namreč menijo, da so odškodnine, ki so predvidene, previsoke, in bodo močno udarile po državnem proračunu. Branko Grims (SDS) je opozoril, da tudi določena najvišja odškodnina, ki jo je mogoče izterjati v sodnem postopku, ni zagotovilo, da bo temu res tako. Po njegovem se lahko namreč določba znajde na ustavnem sodišču, ki jo lahko tudi razveljavi.

Nasprotno je notranji minister Gregor Virant ocenil, da so odškodnine primerne. Enako je ocenila Maja Dimitrovski (PS) in pojasnila, da se po praksi Evropskega sodišča za človekova pravice odškodnina v odškodninski shemi določi v višini 40 do 50 odstotkov odškodnine iz pilotne tožbe. V SDS želijo z dopolnilom tudi določiti, da bi se odškodnina izplačala od takrat, ko je izbrisani vložil prošnjo za ureditev statusa in ne od izbrisa, kot to predvideva predlog zakona.

Pri tem je Matej Tonin (NSi) napovedal, da bo omenjeno dopolnilo podprl, saj bodo sicer nagradili tiste, ki so odlašali z ureditvijo statusa. Minister Virant pa mu je pojasnil, da je tudi sam razmišljal, ali je v tem delu zakon dober, a je ugotovil, da zadeva drugače, kot je predvidena zdaj, ni rešljiva. Največ dopolnil v drugi obravnavi zakona je bilo vloženih na člena zakona, ki določata nekatere druge ugodnosti, do katerih bodo upravičeni izbrisani (pravica do plačila obveznega zdravstvenega zavarovanja, prednostna obravnava v programih socialnega varstva, državna štipendija ...).

V SDS z dopolnilom predlagajo, da bi se večina omenjenih ugodnosti črtala. V DL in DeSUS so za to, da izbrisani ne bi bili ena od prednostnih kategorij za pridobitev neprofitnega stanovanja, medtem ko se v PS in SD z dopolnilom zavzemajo ravno za slednje. Menijo namreč, da so izbrisani do slednjega upravičeni, ker so bili toliko let prej prikrajšani za marsikatero pravico, medtem ko je Janez Ribič (SLS) opozoril, da bodo s tem v neenakopraven položaj spravili ostale prebivalce.

Poslanci so kar nekaj prozornosti namenili tudi drugim vprašanjem, ki niso neposredno povezana z dopolnili. Med drugim so razpravljali o tem, kdo je kriv za izbris, kdo bo upravičen do odškodnin in podobno. Pri tem jim je Virant zatrdil, da bodo do odškodnin upravičeni le tisti, ki so izkazali interes, da si uredijo status. Več poslancev pa je menilo, da brskanje po zgodovini izbrisa ne vodi nikamor in da je pomembno le, da se krivice čim prej popravijo.

O vloženih dopolnilih in o tem, ali je zakon primeren za tretjo obravnavo, bodo poslanci glasovali ob koncu današnjega dela seje. Pri tem je Virant med današnjo razpravo izrazil željo, da bi tretjo obravnavo opravili še na tej seji, saj da se s sprejemom zakona mudi. Vinko Gorenak (SDS) pa je že zjutraj napovedal, da če bo zakon sprejet v obliki, kot je predlagana, da bo "verjetno treba razmisliti o tem, kaj bo še mogoče storiti po sprejemu zakona". (STA, mm)