Reševanje Slovenije / Slabi nasveti in dobre poteze

Končno smo dočakali nekaj dobrih novic. Bruselj je pozitivno ocenil proračun Slovenije, država pa se je po dolgem času znova zadolžila na evrskem trgu. To je zmedlo celo najbolj neprizanesljive kritike vlade. A samo za trenutek. Nato se je usul rafal: zadolžili da smo se prehitro, predrago, preveč skrivnostno. Z oceno Bruslja da smo sicer lahko zadovoljni, a se moramo zavedati, da smo še daleč od rešitve iz brezna recesije. Zadolženost države hitro narašča. Prebivalstvo se hitro stara. Zaposlenih v javnem sektorju je preveč. Gospodarske rasti, ki jo potrebujemo zato, da bi lahko odplačevali nakopičene dolgove, ni. Potem pa je tu še breme reševanja bank. Ergo: račun se ne bo izšel! »Situacija je izredno resna. Slovenija ima s svojim bančnim sistemom zelo podobne težave kot Ciper,« je smrtno resno ugotavljal nekdanji predsednik vlade Janez Janša. Nato je vlado znova pozval, da zaprosi za posojilo sklada ESM (evropskega mehanizma za stabilnost evra) za potrebe dokapitalizacije bank, češ da je ta pomoč »zelo poceni« in »ne bi vplivala na bonitetne ocene in posledično na stroške zadolževanja«.