Kako pa kaj Grčija?

Predstavniki Evropske komisije, Evropske centralne banke in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) so zaključili najnovejši obisk v Grčiji. Pri ukrepanju Aten so opazili dober napredek, čeprav še vedno ostaja nekaj odprtih vprašanj, so danes zapisali v skupnem sporočilu. Precej manj zadovoljstva je v evroskupini. Predstavniki mednarodnih posojilodajalcev so z grškimi oblastmi razpravljali o vrsti politik, ki bi lahko služile kot podlaga za zaključek pregleda grškega gospodarskega programa.

Trojka je opazila dober napredek grških oblasti, čeprav je še vedno nekaj odprtih vprašanj. Predstavniki trojke bodo pogovore z grškimi oblastmi nadaljevali na daljavo. V Atene naj bi se vrnili v začetku decembra, so zapisali. Kot so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP pojasnili v IMF, je bila razprava o politikah v Atenah "produktivna" in bi lahko služila kot osnova za dokončanje njihove ocene. Evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn je medtem danes v Evropskem parlamentu priznal, da so varčevalni in reformni ukrepi Grčiji prinesli tudi težke socialne posledice.

Po njegovih besedah se popolnoma zavedajo - in jim je pogosto zato tudi težko -, kako težak je proces prilagoditev za grško prebivalstvo. "A delo se nadaljuje in mi bomo seveda upoštevali politični in socialni položaj države," je obljubil. Sam pričakuje, da bo trojka prekinjeni pregled v Grčiji zaključila prihodnji mesec ali najpozneje januarja.

Bolj oster ton je ubral šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem, ki je v pogovoru za grški časnik Ta Nea dejal, da finančni ministri evrskih držav v zvezi z Grčijo počasi "izgubljajo potrpljenje". "Grčijo še vedno čaka veliko dela," je izpostavil in pristavil, da so bili pogovori trojke in grških oblasti osredotočeni na "napredek - ali bolje, pomanjkanje napredka v zvezi z grškimi obvezami".

Osrednje nesoglasje med trojko in Atenami je sicer javnoofinančna vrzel Grčije v prihodnjem letu. Mednarodni upniki namreč ocenjujejo, da bo vrzel v grških javnih financah prihodnje leto znašala 1,2 milijarde evrov, v Atenah pa vztrajajo, da bo le malo presegla 500 milijonov evrov. Predstavniki trojke in grških oblasti si še vedno niso enotni niti glede novega nepremičninskega davka, morebitnega novega znižanja pokojnin, morebitnega novega odpuščanja v javnem sektorju ter stopnje hitrosti privatizacije.

"Grki so se že močno žrtvovali in se jim ne bi smelo nalagati novih bremen," je dejal grški finančni minister Janis Sturnaras. Hkrati je izrazil optimizem, da pogovori s predstavniki komisije, ECB in IMF tečejo v pravo smer. Prav od izida pogajanj in končne ocene mednarodnih posojilodajalcev pa bo na koncu odvisno, ali bo ranljiva evrska država dobila nov obrok posojila, težak milijardo evrov. Grške oblasti upajo upajo, da bodo dogovor dosegli pred vrhom evroskupine, ki bo 9. decembra.

Položaj države bo gotovo tudi tema petkovega sestanka grškega premiera Antonisa Samarasa in nemške kanclerke Angele Merkel v Berlinu. Skupaj je trojka Grčiji doslej odobrila dva programa pomoči; najprej 110 milijard evrov, nato pa še 130 milijard evrov in delni odpis dolga v višini prek 100 milijard evrov. Vse glasnejši pa so namigi, da naj bi Grčija potrebovala nov program pomoči. (STA, mm)