Razprava v ameriškem senatu okrepila Bitcoin
Internetna valuta Bitcoin je v zadnjih tednih beležila vrtoglavo rast - še v oktobru je bil en bitni kovanec vreden slabih 200 ameriških dolarjev, včeraj pa se je cena gibala krepko nad 700 dolarjev. Odbor ameriškega senata je virtualni valuti pred kratkim namreč posredno priznal pravico do obstoja. V sklopu pričanj pred senatnim odborom v začetku tedna so predstavniki ameriškega ministrstva za pravosodje bitne kovance priznali kot zakonito sredstvo za menjavo, dodatno težo pa je internetni valuti dala tudi izjava predsednika ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed) Bena Bernankeja, ki je dejal, da bitnih kovancev centralna banka ne bo poskušala regulirati.
Med razpravami je bila valuta izjemo nestabilna - pred nekaj dnevi je celo dosegla vrednost 900 dolarjev za en bitni kovanec, le nekaj ur kasneje pa je padla na okoli 600 dolarjev. Kot je za STA povedal ustanovitelj borze bitnih kovancev Bitstamp Damijan Merlak, je rast posledica medijske izpostavljenosti valute, končala pa se bo "verjetno tako kot vse ostale", in sicer s precejšnjim padcem vrednosti, kot se je zgodilo aprila letos. "Dolgoročna rast pa je odvisna predvsem od institucionalnih vlagateljev, ki bitne kovance že začenjajo dojemati kot resno investicijsko sredstvo," je dejal Merlak, ki je borzo Bitstamp s sodelavci ustanovil leta 2011, danes pa je ta z okoli milijonom bitnih kovancev prometa mesečno tretja največja na svetu, za kitajsko BTC China in japonsko Mt Gox.
Količina bitnih kovancev v sistemu Bitcoin je omejena z računalniško enačbo, ki omogoča največ 21 milijonov bitnih kovancev. Internetne valute ne nadzirajo države oziroma centralne banke, temveč zapletene računske operacije, ki jih izvajajo računalniki uporabnikov samih. Vrednost valute se oblikuje preko ponudbe in povpraševanja, bitni kovanci se pa lahko na primer povsem legalno uporabljajo za nakupe preko spleta. Zaradi svoje decentraliziranosti valuta omogoča anonimnost in preprečuje sledenje transakcijam, zaradi česa je bila valuta v preteklosti priljubljena predvsem pri kriminalnih združbah - primer take rabe je bila razvpita spletna trgovina Silk Road, na kateri so bili do njenega zaprtja oktobra letos na voljo orožje, droge in celo umori po naročilu.
Sistem Bitcoin je nastal leta 2009, za njegovega očeta pa velja posameznik ali skupina ljudi, ki se je skrivala za psevdonimom Satoshi Nakamoto, kar je japonska različica slovenskega imena Janez Novak. Želeli so ustvariti valuto, ki ne bi bila nadzorovana s strani oblasti in bi se lahko prosto pretakala po internetu, vendar pa so se od projekta oddaljili sredi leta 2010 in ga prepustili spletni skupnosti prostovoljcev.
Ameriška centralna banka je sicer v nedavni študiji zapisala, da bodo države v Bitcoin na "tak ali drugačen način" verjetno posegle v primeru, da se uveljavi kot resna valuta. Že nekaj časa razvoj bitnih kovancev spremlja tudi Evropska centralna banka, ki je v lanskem poročilu o virtualnih valutah prav tako zapisala, da je pričakovati odzive s strani oblasti. V Nemčiji je valuta Bitcoin na primer že pravno in davčno priznana in velja kot zasebna obračunska enota.
Merlak začetek razprave v ZDA pozdravlja kot začetek pravnih okvirov za poslovanje z bitnimi kovanci v ZDA, ob tem pa upa, da bo potezam ZDA sledila tudi EU in posledično ostale države sveta. "Brez kakršnekoli regulacije Bitcoin ne more postati resna valuta v današnjem poslovnem svetu," je prepričan. Kot še dodaja, borze bitnih kovancev trenutno ogromno časa namenjajo finančni regulaciji, ves ekosistem pa se izredno hitro spreminja iz malih garažnih projektov v velika dobro organizirana podjetja.
Podjetje Bitstamp, ki je bilo sprva registrirano v Sloveniji, so letos zaradi bolj stabilne in dorečene finančne zakonodaje preselili v Veliko Britanijo. "V Veliki Britaniji imamo na trgu na voljo računovodska podjetja, ki poznajo naš posel, podjetja, ki se ukvarjajo s preprečevanjem pranja denarja in podjetja za identifikacijo naših strank. Vse to so storitve, ki pri nas sploh ne obstajajo," o razlogih za selitev pravi Merlak. (STA, mh)