Vladna služba za črpanje evropskih sredstev

Vlada bo s 1. januarjem 2014 ustanovila novo vladno službo, ki bo pristojna za črpanje sredstev evropske kohezijske politike. Ta sredstva predstavljajo v Sloveniji ključni instrument spodbujanja konkurenčnosti, vlada pa je prepričana, da potrebuje močno institucijo, odgovorno za učinkovito in pravilno upravljanje ter izvajanje kohezijske politike.

Vlada se zaveda, da je kohezijska politika osrednja razvojna politika, ki prispeva k spodbujanju dolgoročne rasti, ustvarjanju novih delovnih mest in trajnostnemu razvoju. Njen pomen se je v času krize le še povečal, zato je prednostna naloga vlade, da bi na tem področju aktivnosti potekale učinkoviteje, so pojasnili na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki je trenutno odgovorno za izvajanje kohezijske politike.

Vlada je generalnemu sekretariatu vlade in gospodarskemu ministrstvu naložila, da za dokončanje aktualnega in za prihodnje sedemletno obdobje s 1. januarjem 2014 vzpostavita samostojno vladno službo. Hitro in nehierarhično notranje delovanje organa upravljanja je po njihovem mogoče doseči le z izrazito fleksibilno in prilagodljivo organizacijsko in upravljavsko strukturo.

Sloveniji bo v programskem obdobju 2014-2020 skupno na voljo 3,24 milijarde evrov sredstev iz evropskih strukturnih skladov in kohezijskega sklada. Ključni prioriteti bosta dvig konkurenčnosti gospodarstva in zaposlovanje, Vzhodna in Zahodna kohezijska regija pa bosta imeli skupen operativni program za črpanje kohezijskih sredstev.

Zahodna kohezijska regija bo upravičena do 855 milijonov evrov, Vzhodna pa do 1,27 milijarde evrov sredstev sklada za regionalni razvoj in socialnega sklada. Sredstva kohezijskega sklada se ne bodo delila med regijama, celotni Sloveniji pa bo na voljo 1,05 milijarde evrov.

Ker izraba finančnih sredstev v sedanjem programskem obdobju še ni najbolj optimalna, zadnji čas za črpanje pa je do konca leta 2015, bo v obdobju 2014-2020 dodeljena sredstva treba izkoristiti bolj učinkovito in odgovorno ter jih oplemenititi tudi z zasebnimi viri, pojasnjujejo na ministrstvu.

Področje črpanja evropskih sredstev je bilo sicer še v mandatu vlade Boruta Pahorja del samostojne vladne službe za lokalno samoupravo in regionalni politiko, nato pa je vlada Janeza Janše to službo ukinila in področje kohezije pripojila h gospodarskemu ministrstvu. Nekdanja državna sekretarka na ministrstvu Monika Kirbiš Rojs je sicer že avgusta v pogovoru za STA priznala, da je bil sistem bolje postavljen v času samostojne vladne službe, ki jo je vodil minister. Ta je bil enakopraven član vlade. "Zdaj, ko je to del našega ministrstva, je tudi vloga črpanja, zaradi obsežnosti področij, ki jih pokriva ministrstvo, nekoliko manjša," je takrat priznala. Kirbiš Rojseva sicer od sredine septembra ni več na ministrstvu.

Vlada meni, da se je odločitev za združitev vladne službe z gospodarskim ministrstvom izkazala kot neučinkovita. S samostojno vladno službo bodo po njihovem mnenju zagotovili neodvisnost izvajanja evropske kohezijske politike v Sloveniji, jasno razmejitev med udeleženci ter v največji možni meri preprečila možnost konflikta interesov.

V novo vladno službo bodo prešli zaposleni, ki opravljajo naloge s področja evropske kohezijske politike in del podpornih služb, ki trenutno delujejo v okviru gospodarskega ministrstva. S tem se število zaposlenih ne bo povečevalo. Prav tako bodo v okvir nove vladne službe s proračunskih postavk gospodarskega ministrstva prešla proračunska sredstva, namenjena temu področju, so še pojasnili na ministrstvu. (STA, mh)