Zakaj Ukrajina noče v EU?

Odločitev Ukrajine, da ustavi načrte za podpis sporazuma z EU, je bila gospodarske narave, ne strateške in ne predstavlja spremembe v želji države, da si še naprej prizadeva za zbliževanje z EU, je danes izjavil premier Mikola Azarov, ki se že sooča s številnimi protesti zaradi četrtkove odločitve parlamenta in vlade. Ukrajinski parlament je namreč v četrtek zavrnil predlog zakona, s katerim bi zaprti nekdanji premierki Juliji Timošenko omogočili zdravljenje v tujini in s tem državo oddaljil od podpisa pridružitvenega sporazuma z EU. Ukrajinska vlada pa je nato zaustavila vse priprave na podpis sporazuma.

A kot je danes zagotovil premier Azarov, ta odločitev ne pomeni spremembe v strateški usmeritvi Ukrajine glede odnosa do EU. "Odločitev je bila težka, vendar edina možna v danih gospodarskih razmerah," je dejal v današnjem govoru v parlamentu. A opozicijski poslanci z njegovimi pojasnili niso bili zadovoljni. Njegov govor so vztrajno prekinjali z vzkliki, da sta bili četrtkovi odločitvi parlamenta in vlade sramotni. Že v četrtek zvečer so se na ulicah Kijeva zbrali tudi protestniki. Množica okoli 2.000 podpornikov stranke Udar nekdanjega svetovnega prvaka v boksu Vitalija Klička je zahtevala "demokratično državo in menjavo te vlade". "Ukrajina pripada Evropi," je pozival Kličko.

Ukrajinska vlada je sicer po odločitvi, da zaustavi priprave na podpis pridružitvenega sporazuma z EU, ki je bil predviden za konec meseca, predlagala ustanovitev tristranske trgovinske komisije med Ukrajino, EU in Rusijo, ki bi razrešila trgovinske spore med njimi. Rusija je namreč Ukrajini zagrozila z blokado, če bo nadaljevala v smeri približevanja EU, in ji po drugi strani predlagala pridružitev njeni carinski uniji, v kateri sta Kazahstan in Belorusija. Moskva je tudi zahtevala, da do tristranskih pogovorov pride pred podpisom omenjenega sporazuma Kijeva z EU, ki bi oddaljil Ukrajino od Rusije.

Kot so danes pojasnili v Litvi, ki predseduje EU, je bila Ukrajina pod pritiskom, da ji Rusija ustavi ves uvoz iz vzhodnega dela države, ki močno sloni na gospodarskem sodelovanju z Rusijo. To je ukrajinski predsednik Viktor Janukovič pojasnil tudi litovski predsednici Dalii Grybauskaite v telefonskem pogovoru v začetku tega tedna, je povedala svetovalka litovske predsednice Jovita Neliupsiene. Janukovič sicer večino politične podpore črpa predvsem iz vzhodnega dela Ukrajine, ki je že tradicionalno bolj naslonjeno na Rusijo.

In če bi Rusija ustavila uvoz iz te regije, bi bilo s tem ogroženih na sto tisoče delovnih mest, je pojasnila Neliupsienejeva. Ukrajina tako ni mogla vzdržati takega gospodarskega pritiska in izsiljevanja, je dodala. Obsodila je še način, na katerega se je Rusija lotila gospodarskega zbliževanja z Ukrajino. "Priča smo vzpostavljanju povezav z neciviliziranimi načini pritiska. In tovrstne povezave na dolgi rok ne morejo obstati," je še ocenila. (STA, mm)