Minister za zdravje odstopil

Minister za zdravje Tomaž Gantar je danes dopoldne predsednici vlade Alenki Bratušek posredoval odstopno izjavo, so sporočili z ministrstva. Kot razlog za svojo odločitev navaja nezmožnost izpeljati nujne spremembe zdravstvenega sistema, saj da ni rešitve, ki bi bila učinkovita in bi zadovoljila vse. Gantar izpostavlja, da je svoj odstop - v kolikor ne bo uspel izpeljati nujnih sprememb, ki bi tudi v bodoče zagotovile uspešen, še vedno dostopen, kakovosten in finančno vzdržen zdravstveni sistem - napovedal že pred nekaj manj kot pol leta.

Kot piše v odstopni izjavi Bratuškovi, ga glede na razmere v politiki in zdravstvu "skrbi, kje se bodo naši državljani v bodoče zdravili". "Sam odgovornosti za vse to vsekakor ne morem prevzeti. V okviru koalicije nismo uspeli opraviti nujne razprave na temo reševanja zdravstvenega sistema in tako nisem uspel prepričati vpletenih, da laična pričakovanja in hotenja ne vodijo k pravi in dolgoročni rešitvi težav v zdravstvu. In tudi to je zadosten razlog, da nepreklicno odstopam z mesta ministra za zdravje," svojo odločitev utemeljuje Gantar.

V odstopni izjavi ocenjuje, da "obstaja veliko pogledov različnih 'poznavalcev zdravstva', ki v imenu javnega zdravja zavirajo kakršno koli učinkovito spremembo". "Prepričan sem, da je v interesu teh 'poznavalcev zdravstva', verjetno že vedo zakaj, da se v zdravstvenem sistemu nič ne spremeni. Tudi znotraj sedanje vladne koalicije so pogledi na sodobno, razvitim državam primerljivo ureditev zdravstva preveč različni, da bi takšno zakonodajo lahko sprejeli," meni Gantar.

"Skoraj nepremostljivo oviro na poti večje učinkovitosti zdravstva" (in celotnega javnega sektorja) po oceni Gantarja predstavlja slab, nestimulativen plačni sistem javnih uslužbencev. Minister ob tem za primer zdravstva izpostavlja, da je javni uslužbenec enako plačan, pa če opravi veliko ali zelo malo dela, medtem ko dobi koncesionar plačilo zgolj in samo za tisto, kar opravi.

Glede koncesij Gantar v odstopni izjavi poudarja, da je resda zagovornik javnega zdravstva, vendar meni, da "je bitka mnogih politikov znotraj stranke SD, večine sindikatov, pa številnih civilnih gibanj, ki bi želeli koncesionarje z zakonom onemogočiti, prešla vse razumne meje". Po njegovi oceni prav zaradi tega znotraj sedanje koalicije skupnega jezika o vprašanju koncesij "enostavno ni moč doseči". Sam je prepričan, da si tudi koncesionarji "zaslužijo svoje mesto v slovenskem zdravstvu".

Nadalje opozarja na naraščanje stroškov v zdravstvu ob nujnem varčevanju zaradi gospodarske krize ter vedno bolj prazni zdravstveni blagajni. "Cene zdravstvenih storitev so se v zadnjih štirih letih bistveno znižale in s tem je bilo zdravstvo ob preko 300 milijonov evrov. Tako naprej ne bo šlo," svari Gantar.

Med svoje "neuspehe" uvršča še to, da kolegov v vladi ni uspel prepričati v škodljivost nadaljnjega omejevanja števila zaposlenih v zdravstvu. V zvezi s tem svari, da je "nadaljnje omejevanje števila zaposlenih, predvsem zdravnikov, v zdravstvu dolgoročno škodljivo in da jih ne gre metati v isti koš z ostalimi področji, kjer po številu zaposlenih daleč presegamo EU povprečje". Tako ravnanje Gantar vidi kot zgolj željo, "da se bi lahko nekdo pohvalil, kako učinkovit je pri zniževanju števila javnih uslužbencev - pa naj stane, kolikor hoče".

Opozarja tudi na korupcijo v zdravstvu in težavo ministrstva za zdravje pri omejevanju močnega gradbenega lobija. Ministrstvo po njegovih navedbah nima ne usposobljenega osebja in ne sredstev, da bi se lahko učinkovito borilo proti korupciji, zato je to vprašanje - tako Gantar - prvenstveno v pristojnosti drugih služb in drugega vladnega resorja.

Izpostavlja tudi, da z reformo nima možnosti zagotoviti dodatnih, nujno potrebnih sredstev za zdravstvo. Navaja, da je zdravstvo z dvigom DDV izgubilo 20 milijonov evrov, vsaj pet milijonov evrov še z nepremičninskim davkom, 34 milijonov evrov pa bo izgubila zdravstvena blagajna zaradi poravnave med državo in sindikati javnega sektorja. Prvi odzivi iz koalicije sicer kažejo, da so koalicijske partnerice presenečene. Predsednika SD in DL Igor Lukšič in Gregor Virant namreč ob prihodu na kolegij pri predsednici vlade z odstopom še nista bila seznanjena.

Gantar je že tretji minister, ki zapušča vlado Alenke Bratušek. Igor Maher je po razkritju, da ima črno gradnjo, odstopil le po nekaj dneh ministrovanja in tako postal minister z najkrajšim stažem. Minuli teden pa je sledil še odstop ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Stanka Stepišnika, ki je odstopil zaradi spornosti državnih subvencij podjetju Emo orodjarna, katerega solastnik je.

Predsednica vlade Alenka Bratušek mora predsednika državnega zbora Janka Vebra o odstopu ministra, kakor to predvideva poslovnik DZ, pisno obvestiti najkasneje v sedmih dneh po prejemu pisne odstopne izjave. Obvestilo o odstopu se bo uvrstilo na dnevni red seje državnega zbora najkasneje v sedmih dneh po prejemu obvestila. Gantarju bo funkcija prenehala, ko bo državni zbor na seji obveščen o odstopu.

Bratuškova bo morala v desetih dneh po prenehanju funkcije Gantarju predlagati novega ministra ali obvestiti državni zbor, da bo funkcijo tega ministra začasno opravljala sama oziroma drug minister.

Odstop ministra za zdravje Tomaža Gantarja po mnenju direktorja Združenja zdravstvenih zavodov Metoda Mezka za sistem zdravstva ne pomeni nič dobrega, saj bodo zaradi tega zastale nujne reforme. Mezek je poudaril, da si za Gantarjevega naslednika želi ministra, ki bo sposoben poenotiti koalicijo glede vprašanja, kakšno zdravstvo si želimo. Mezek je po današnji odstopni izjavi Gantarja, ki odstopa zaradi nezmožnosti izpeljave nujne spremembe zdravstvenega sistema, dejal, da je odstop presenečenje, čeprav je to Gantar v preteklosti to že večkrat napovedal.

Gantarjev odstop bo po mnenju prvega moža Združenja zdravstvenih zavodov zaustavil reforme, ki jih je minister pripravljal. "Spremembe pa morajo biti sprejete, saj je zdravstveni sistem finančno podhranjen," je poudaril Mezek. Med ključnimi Gantarjevimi reformami, ki jim grozi zastoj, je Mezek izpostavil predlog zakona o zdravstveni dejavnosti in smernice zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju, ki so obstale v koalicijskem usklajevanju. "Celotna zdravstvena zakonodaja je bila potrebna prevetritve, tako da škoda, da je to zastalo," je izpostavil.

Gantar je, kot je dejal Mezek, z interventnim zakonom skušal zagotoviti dodatna sredstva za zdravstvo, predvsem bolnišnice, ki so jih ukrepi iz preteklosti spravili v finančne težave. "Trudil se je, da bi v zdravstvu zagotovil pogoje za uspešno delo. Njegovi predlogi so bili dobri in korektni, žal pa je naletel na premalo razumevanja v koaliciji," je dejal Mezek. Želi si, da bi imel naslednji minister za zdravstvo več podpore v koaliciji in javnosti, da bo lahko izpeljal zastavljene ukrepe.

"Konsenz je sicer težko doseči, vendar bo v koaliciji potrebna širša stopnja razumevanja. Določene rezerve v tako velikem sistemu, kot je zdravstvo, gotovo so, vendar pa so te manjše od potreb," je poudaril. V primeru, da koalicija ne bo našla konsenza glede reforme zdravstvenega sistema, se nam po besedah direktorja Združenja zdravstvenih zavodov "slabo piše".

Generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Samo Fakin je presenečen nad odstopom ministra za zdravje Tomaža Gantarja in ga obžaluje. Poudaril je, da trenutne razmere v zdravstvenem sistemu zahtevajo hitre in preudarne spremembe. Številne rešitve, ki jih pripravil Gantar, so bile po Fakinovem mnenju korak v pravo smer. Fakin je v sporočilu za javnost zapisal, da razmere v zdravstvu zahtevajo hitre in preudarne spremembe, da bi lahko slovenskim državljanom še naprej zagotavljali finančno vzdržen in učinkovit zdravstveni sistem.

Ob tem opozarja, da kljub številnim nasprotovanjem, ki jih je bil Gantar deležen pri uvajanju nujnih sprememb, se jim v prihodnosti ne bo možno izogniti. Zaradi trendov gospodarske krize, staranja prebivalstva in hitrega razvoja zdravstvenih tehnologij poslujejo namreč mnogi zdravstveni sistemi v državah EU na zgornji meji svojih finančnih zmožnosti, je zapisal.

To velja tudi za slovenski zdravstveni sistem, ki ga je treba modernizirati in zagotoviti njegovo učinkovitejše upravljanje, in sicer z dolgoročnejšim izboljšanjem javnofinančnih virov, spremembami na področju pravic in spremembami za bolj učinkovito in kakovostno izvedbo programov zdravstvenih storitev, so še sporočili iz Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Predsednik sindikata zdravnikov Fides Konrad Kuštrin ob razlogih, ki jih je minister za zdravje Tomaž Gantar navedel v svojem odstopu, ocenjuje, da je zaskrbljujoče, "če človek, ki je kar se izvršilne oblasti tiče najmočnejši, ne more nič spremeniti". Kuštrin je ministrovo odločitev ocenil kot moralno dejanje. Upam, da bodo tisti, ki jim je ministrovo sporočilo namenjeno, to vzeli z vso resnostjo, dodaja Kuštrin. Kot je izpostavil, v sindikatu že leta opozarjajo, da so skupine znotraj zdravstva, ki jim spremembe niso v interesu.

Vlada se z zdravstvom do zdaj bolj ali manj ni resno ukvarjala, ocenjuje Kuštrin. Po tej potezi ministra za zdravje pa jim mora biti "popolnoma jasno, da bo treba narediti resne posege v zdravstveno zakonodajo, zlasti v financiranje in organizacijo. Brez sprememb sistem tone. Tone sicer počasi, a ko bo potonil, ga bo težko znova potegniti na površje", meni Kuštrin. Na vprašanje, kdo bi bil pravi za prevzem vodenja zdravstvenega resorja, Kuštrin dodaja, da nima sicer osebe "z imenom in priimkom", da pa mora to funkcijo prevzeti nekdo, ki bo dober poznavalec zdravstva, odločen, predvsem pa pošten. (STA, mm)