Kako spet zaupati ZDA?

EU je danes opredelila seznam ukrepov v povezavi z zaščito podatkov, ki jih želi od ZDA za povrnitev čezatlantskega zaupanja, ki ga je močno načela vohunska afera. "To je okno priložnosti za obnovitev zaupanja. Pričakujemo, da ga bodo naši ameriški partnerji izkoristili," je poudarila komisarka za pravosodje Viviane Reding. "Ponujamo jasen načrt za sodelovanje z ZDA za obnovitev zaupanja," je izpostavila tudi njena kolegica, evropska komisarka za notranje zadeve Cecilia Malmström, ki je danes v Bruslju predstavila sveženj evropskih ukrepov.

"Državljani na obeh straneh Atlantika morajo dobiti zagotovila, da so njihovi podatki zaščiteni, podjetja pa morajo vedeti, da se obstoječi sporazumi spoštujejo in uveljavljajo," pa je še dejala Redingova. Evropska komisija poziva k ukrepanju na več frontah, na primer k zagotovitvi spoštovanja načela "varnega pristana", ki pod določenimi pogoji omogoča prenos zasebnih podatkov v poslovne namene med podjetji v EU in ZDA.

Komisija v analizi sistema "varnega pristana", ki obstaja od leta 2000 in v katerem po septembrskih podatkih sodeluje 3246 podjetij, ugotavlja, da je njegovo delovanje "z več vidikov pomanjkljivo", ter ZDA poziva k popravnim ukrepom do sredine prihodnjega leta. Prav tako je komisija danes pozvala k hitremu sprejetju reforme zaščite podatkov v EU ter k naglemu dogovoru o pretoku in obravnavi podatkov v policijskem in pravosodnem sodelovanju, o katerem se čezatlantski partnerici pogajata že več kot dve leti.

Poleg tega je komisija pozvala k preučitvi programa za sledenje financiranja terorističnih dejavnosti (TFTP) iz leta 2010 ter k preučitvi sporazuma o izmenjavi podatkov o letalskih potnikih (PNR), ki velja od julija lani in je nadgradil sporazum iz leta 2007. Komisija je sprejela tudi sporočilo o evropskem sistemu za sledenje financiranja terorističnih dejavnosti, v katerem ugotavlja, da trenutno ni pričakovati ustanovitve takšnega sistema.

Vse to je odziv Evrope na vohunsko afero, ki jo je sprožil ameriški žvižgač Edward Snowden z razkritjem, da je ameriška agencija za nacionalno varnost (NSA) množično prisluškovala evropskim državljanom in politikom ter vodilnim spletnim podjetjem. Odzivi v Evropi so bili burni. Vrstili so se celo pozivi k prekinitvi pogajanj EU in ZDA o prostotrgovinskem sporazumu, vendar v Evropski komisiji, ki se v imenu članic pogaja z Američani, to možnost zavračajo in torej danes ponujajo seznam drugih ukrepov.

Še posebej kritični so v Evropskem parlamentu, kjer je boj za zaščito zasebnih podatkov ena glavnih prioritet, ne nazadnje tudi zato, ker je v pričakovanju evropskih volitev prihodnje leto to tema, s katero ni težko pritegniti pozornosti volivcev. Tako so v parlamentu tudi danes pohiteli s komentarji po objavi predlogov komisije. V največji politični skupini, desnosredinski Evropski ljudski stranki (EPP), so poudarili, da ameriške oblasti morajo zagotoviti visoke standarde zaščite podatkov evropskih državljanov.

Iz druge največje skupine, iz vrst evropskih socialistov, pa je prišla ugotovitev: "Veliko besed, a še vedno ni zaščite za državljane." "Varen pristan ni varen. Ameriška podjetja so javno in zasebno priznala kršitve ... pod pritiskom vlade v ZDA," je opozoril prvak socialistov Hannes Swoboda. (STA, mm)