Ihta / Maja Novak: Mokrocveteče rož’ce praznovanja

Zagotovo je v Štoparskem vodniku po vesolju, kot si ga je zamislil Douglas Adams, med drugimi osupljivimi podatki naveden celo razlog, zakaj Slovenci oba osrednja dogodka, povezana s knjigo, prirejamo v dneh, ki praviloma izstopajo po móči in hladu: teden knjige aprila, ki je, kot vemo, »najbolj krut mesec«, in knjižni sejem novembra, ko vreme vabi le k temu, da bi se pokrili z odejo čez glavo ter hibernirali do maja, ne pa hodili v Cankarjev dom. Tako morajo za zapovedano množičnost obiska sejma vsako leto poskrbeti učiteljice nižjih razredov osnovne šole z neukrotljivimi čredicami, ki bi z radoživostjo sicer gotovo motile zbranost kakega prostovoljnega prelistovalca knjig, ko bi tam kakšen tak sploh bil. Pojasnila, zakaj mora biti tako, zunaj Štoparskega vodnika do danes še nisem našla, razkrila pa se mi je vsaj geneza izraza »mokrocveteče rož’ce poezije«: pesnik je s tem hotel povedati, da je med njegovim nastopom na »literarnem dogodku« nanj in na občinstvo lilo kot iz škafa.