Alternative, zima 2013 / Peter Tomaž Dobrila: Slovenija, dežela umetnosti
Ker smo očitno nazadovali in nam grozijo različni ukrepi v duhu, kaznuj se sam, da te ne bodo drugi, kar spominja na samomor iz zasede, je treba vklopiti vse razpoložljive vire in se lotiti sestavljanja naše skupne prihodnosti.

© Uroš Abram
Pred novo finančno perspektivo Evropske unije 2014–2020 je razmislek o prihodnji strategiji razvoja Slovenije vsaj toliko nujen kot pregled načrtovanih usmeritev Evrope, seveda če se počutimo dovolj državljani in državljanke EU. Brez spuščanja v globine dokumentov, ki opredeljujejo sredstva evropske kohezijske politike, strukturnih in regionalnih ter socialnih skladov, je v prvi vrsti pomembno, kje najti podlage za uresničevanje ciljev, kako postaviti merila, s čim podkrepiti osnovne strateške, razvojne in druge dokumente, ki so ključni za izrabo evropskega denarja. Tega smo v minulem obdobju zelo slabo izrabili, saj ga za zdaj okoli polovico puščamo na računih v Bruslju, ker nismo znali, mogli, uspeli počrpati nam namenjenega oziroma tistega, za katerega se je slovenski vladi uspelo izpogajati za obdobje finančne perspektive 2007–2013.