Alternative, zima 2013 / Svetlana Makarovič: Kje je ptica?
Poznala sem gospo, ki bi jo sedanja vlada lahko ponudila ljudstvu za zgled varčevanja. Varčevala je tako, da si je v ponedeljek pri mesarju kupila vrečico kurjih perutničk, ki jih je potem ves teden obirala in obsesavala, zraven pa spravljala koščice, iz katerih si je v soboto skuhala kurjo juho.
© Uroš Abram
Ne vem natanko, kako je s temi državniškimi govori na raznih proslavah. Si je tisti, ki očitno ali na skrivaj bere na govorniškem odru, sam izmislil dober govor – ali pa običajno mrlezganje tja v en dan – ali mu ga je napisal kdo drug. Upam vsaj, da je na proslavi ob dnevu reformacije ta luštkana predsednica samo prebrala oslarije, ob katerih smo se držali za glavo ali želodec, ampak vic je v tem, da jih je ona osebno izgovorila in s tem prevzela odgovornost zanje, prav žal. Kajti večina tistih, ki smo poskušali ujeti pomen izgovorjenega, namesto da bi strmeli v njeno luštkano pojavo, se je res držala za želodec. Ne morem si kaj, da ne bi ugibala, katera mona ji je ta govor napisal ali napisala. Bodisi ona osebno bodisi avtor tega mrlezganja se lahko tudi osebno sprašujeta, kje je tista ptica, ki si ne pusti natresti soli na rep, ampak metafora se vrača k pesniku Borisu A. in naj noben politik ne misli, da si jo bo po nemarnem sposojal samo zato, da bi izpadel bolj kulturen in izobražen.