Otroka raje v sirotišnico kot k istospolnemu paru?

Hrvaški volivci bodo jutri, prvo decembrsko nedeljo, na referendumu odgovarjali na vprašanje, ali so za to, da bi v ustavo Hrvaške vpisali določilo, da je zakon skupnost moškega in ženske. Prvi referendum, ki so ga razpisali na podlagi zbranih podpisov državljanov, je pokazal globoke delitve v hrvaški družbi. Letos spomladi je skupina državljanov, ki nasprotujejo istospolnim porokam, ob podpori Katoliške cerkve in opozicijskih strank zbrala več kot 740.000 podpisov za referendumsko pobudo, s katero nameravajo v ustavo vnesti določilo o tem, kdo lahko sestavlja zakonsko zvezo.

Kot razlog za pobudo so navedli, da hrvaška ustava ne definira, kaj je zakonska zveza, to pa da dopušča interpretacijo, da je zakonska zveza tudi "alternativna neavtentična skupnost". Z ustavno definicijo zakonske skupnosti želijo preprečiti "izenačenje istospolnih partnerstev in zakonov, možnost posvojitve otrok za istospolne partnerje ter vsiljevanje istospolnih partnerstev in zakonov kot družbeno splošno sprejete oblike". Kljub odkritemu nasprotovanju vladajoče levosredinske koalicije saborska večina ni zahtevala ocene ustavnosti referendumskega vprašanja. Ustavni sodniki so se vseeno oglasili, ker so oceno ustavnosti referenduma o zakonskih zvezah zahtevali nekateri posamezniki in nevladne organizacije. Ti menijo, da gre za kršitev ustavnih pravic istospolno usmerjenih in da je referendum usmerjen proti istospolnim porokam.

Sodniki so odgovorili, da lahko oceno ustavnosti referendumskega vprašanja zahteva le sabor, ter zatrdili, da odgovor na referendumsko vprašanje ne bo vplival na spoštovanje družinskega življenja. Pojasnili so, da je to zagotovljeno z ustavo vsem osebam neodvisno od spola ter da podobno določilo vsebuje tudi družinski zakonik. Na podlagi pojasnila ustavnega sodišča je združenje Pride, ki se bojuje za pravice istospolno usmerjenih, opozorilo, da pobudniki referenduma manipulirajo, ko med kampanjo govorijo, da želijo zaščititi družino, čeprav gre zgolj za vprašanje zakonske zveze.

Pride poudarja, da zakonska zveza in družina nista ista pravna kategorija ter da lahko istospolno usmerjeni kot tudi zunajzakonski heteroseksualni partnerji oblikujejo družino. Z zakonskimi spremembami iz leta 2003 lahko tudi istospolno usmerjeni živijo skupaj v neregistriranih skupnostih, nimajo pa vseh pravic kot heteroseksualni partnerji. V Prideu so prepričani, da uspeh referenduma v pravnem pomenu ne bo spremenil ničesar, a so napovedali, da bodo obkrožili "proti", ker nasprotujejo vsakršni delitvi hrvaških državljanov in diskriminaciji. Po njihovem mnenju bi lahko država 48 milijonov kun (6,4 milijonov evrov), kolikor bo stal nedeljski referendum, bolje uporabila.

Nekateri od nasprotnikov referendumske pobude, zbrani pod geslom Državljani glasujejo proti, opozarjajo, da so ustavne spremembe o zakonski zvezi lahko le prvi korak, preden bo na podoben način nestrpna večina pomanjkljivo referendumsko zakonodajo izrabila npr. za prepoved umetne oploditve, splava ali krčenje pravic drugih manjšin. Do ponedeljka tako npr. poteka zbiranje podpisov za referendum, na katerem naj bi državljani odločili, ali so za to, da bi dvojezične napise uveljavili v tistih lokalnih skupnostih, kjer pripadniki narodnih manjšin predstavljajo najmanj polovico prebivalstva, namesto sedanje tretjine.

Za spremembo ustavnega zakona o ustavnih pravicah manjšin se zavzemajo nasprotniki ciriličnih napisov v Vukovarju, ki morajo za izvedbo referenduma zbrati najmanj deset odstotkov podpisov volivcev. To, kar je približno 400.000 podpisov. Med kampanjo pred referendumom o zakonski zvezi je bila veliko kritik deležna vodja pobude V imenu družine, nekdanja novinarka HTV Željka Markić, ki je za lokalno zagrebško televizijo dajala, da bi svojega otroka raje pustila v sirotišnici kot pri istospolnem paru ter da je odraščanje pri starših samohranilcih nenaravno. Izjavila je tudi, da je ne bi presenetilo, če bi "agresivna" in "totalitaristična" levosredinska vlada, ki po njeni oceni vsiljuje svojo ideologijo, "poslala tanke na ulice", da bi preprečila izvedbo referenduma.

Hrvaški premier Zoran Milanović meni, da gre pri referendumski pobudi za "prikrito nestrpnost". Kot je dodal, pa ni vlade, ki bi lahko spregledala več kot 740.000 podpisov pod referendumsko pobudo. Napovedal je, da bo sam v nedeljo glasoval proti; enako je napovedal predsednik države Ivo Josipović ter vrsta drugih politikov in javnih oseb s Hrvaške. Predsednik desnosredinske HDZ Tomislav Karamarko je napovedal, da bo kot predstavnik konservativnih volivcev obkrožil "za". Referendum podpirajo tudi druge konservativne in desničarke opozicijske stranke, kot tudi Cerkev, ki se je zelo angažirala že pri zbiranju podpisov za referendumsko pobudo.

To bo prvi referendum na Hrvaškem, ki so ga razpisali na podlagi izražene volje volivcev, in tretji od leta 1991. Zadnje raziskave sicer kažejo, da slabih 68 odstotkov državljanov podpira ustavne spremembe o družini, medtem ko jim dobra četrtina nasprotuje.

Večina medijskih komentatorjev ne dvomi, da bo zmagala konservativna struja. Izid referenduma je uvrščen tudi v ponudbo ene od stavnic, kjer za zdaj kaže, da bo za en evro, vložen na "za", možno dobiti 1,15 evra, na vsak evro, vložen na "proti", pa 4,50 evra. Premier Milanović je med kampanjo potrdil, da bo vlada kmalu predstavila zakon o registriranem partnerstvu, s katerim namerava urediti materialne pravice istospolnih parov. Gre za eno od predvolilnih obljub levosredinske koalicije.

V Zagrebu so danes tri združenja skupnosti lezbijk, gejev, biseksualcev in transseksualcev (LGBT) pripravila pohod, na katerem so aktivisti še zadnjič pozvali ljudi, naj na nedeljskem referendumu o zakonski zvezi glasujejo "proti". O več shodih tako za kot proti definiciji zakona kot skupnosti moškega in ženske poročajo tudi iz drugih mest. Združenja LGBT so pohod končala na Markovem trgu, pred poslopjem hrvaške vlade in sabora. "Pozivamo vse državljane in državljanke, da storijo, kar institucije s sedežem na tem trgu niso storile - da stopijo v obrambo človekovih pravic na Hrvaškem in glasujejo proti," so poudarili aktivisti in aktivistke LGBT skupin. Znova so izpostavili, da je pravica do zaščite družinskega življenja ena od temeljnih človekovih pravic. Shoda se je udeležilo več kot 1000 ljudi.

O shodih pred referendumom poročajo tudi iz drugih mest. V Reki se je na primer zbralo kakih 500 državljanov, ki pozivajo h glasovanju proti, ter okoli 100, ki so za. V središču Pule je kakih 400 ljudi podprlo kampanjo z naslovom Državljani glasujejo proti, v Splitu pa so vozniki kakih 60 avtomobilov s hupanjem in plakati podprli iniciativo V imenu družine ter pozivali h glasovanju za. Letos spomladi je na Hrvaškem skupina državljanov, ki nasprotujejo istospolnim porokam, ob podpori Katoliške cerkve in opozicijskih strank zbrala več kot 740.000 podpisov za referendumsko pobudo, s katero nameravajo v ustavo vnesti določilo o tem, da je zakon skupnost moškega in ženske. (STA, mm)