Ukrajina razpeta med EU in Rusijo

EU ne bo pristala na ruski veto ali drugačno rusko vmešavanje v njene odnose s tretjimi državami, je ob koncu vrha Vzhodnega partnerstva v Litvi dejal predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. Na vrhu bi morala Ukrajina z unijo podpisati pridružitveni sporazum, a se je pod pritiskom Moskve temu zaenkrat odpovedala. "Čas omejene suverenosti držav v Evropi je končan," je v Vilniusu dejal Barroso.

Zavrnil je pobudo Kijeva o tristranskih posvetovanjih EU, Ukrajine in Rusije glede sporazuma, o katerem se pogajata unija in Ukrajina. Moskva nasprotuje tesnejšemu povezovanju nekdanjih sovjetskih republik z unijo ter oblikuje lastno prostotrgovinsko območje, v katerem sta že Belorusija in Kazahstan, pridružila naj bi se mu tudi Armenija. Predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy je dejal, da nekatera dejanja Rusije v odnosu do nekdanjih sovjetskih republik niso v skladu s tem, kako bi morale stvari teči v Evropi. Obenem je izrazil upanje, da bo Ukrajina "prej ali slej" pripravljena na podpis sporazuma z unijo, ter poudaril, da je sporazum še vedno na mizi. Kijev in tudi druge države v regiji je pozval, naj pozabijo "na kratkoročne pomisleke in pritiske od zunaj".

Ukrajinski predsednik Viktor Janukovič je že pred tem sporočil, da je njegova država še vedno pripravljena v bližnji prihodnosti skleniti sporazum z unijo. EU je sicer danes v Vilniusu parafirala pridružitvena sporazuma z Moldavijo in Gruzijo, ki naj bi ju podpisali prihodnje leto, ter sporazum o omilitvi vizumskega režima z Azerbajdžanom. Slednji je do tesnejšega povezovanja z unijo precej zadržan, v Bruslju pa jih skrbi tudi krepitev ruskega pritiska na Moldavijo in Gruzijo. Vpletanje Moskve v odnose med unijo in tretjimi državami so danes obsodili tudi nekateri drugi voditelji članic EU, ki so se udeležili vrha v Vilniusu. Francoski predsednik Francois Hollande pa je zavrnil tudi izsiljevanje držav, ki se želijo zbližati z EU, oziroma zahteve po večji finančni pomoči. "Nihče ne more, kot bi to želel ukrajinski predsednik, zahtevati, da plačamo za to, da se Ukrajina pridruži. Odgovor je ne," je bil odločen.

Gostiteljica vrha, litovska predsednica Dalia Grybauskaite, je bila kritična do ukrajinskih oblasti, ki "državo peljejo po poti, ki ne vodi nikamor". "Treba je počakati na boljši trenutek ali spremembo v Kijevu. Ni nemogoče, da se proces nadaljuje," pa je dejal poljski premier Donald Tusk. Odločitev ukrajinske vlade, da se začasno odpove podpisu sporazuma z EU, je sprožila proteste proevropske opozicije v Ukrajini, ki trajajo že več dni. Na tisoče Ukrajincev je sklenilo človeško verigo, s katero so želeli pokazati svojo povezanost z EU. Ob tem so zahtevali tudi odstop predsednika Viktorja Janukoviča. Na ulice Kijeva se je zgrnilo okoli 10.000 ljudi.

Opozicijski voditelji so prebrali deklaracijo, v kateri zahtevajo odstop Janukoviča. "Razglašamo, da se bomo še naprej borili za evropsko Ukrajino," je po poudarila pevka Ruslana Lizičko, ki je leta 2004 zapela zmagovalno pesem na Evroviziji. "Nepripravljenost na podpis pridružitvenega sporazuma je državna izdaja," je protestnike nagovoril nekdanji boksarski prvak Valerij Kličko. "Danes so nam ukradli upanje, upanje na življenje v moderni evropski državi," je dodal, malo zatem ko se je vrnil iz vrha Vzhodnoevropskega partnerstva v Vilniusu.

Drugi opozicijski voditelj Arzenij Jatsenjuk je medtem napovedal zahtevo po odstopu Janukoviča. "Ukrajinski ljudje bodo zahtevali odstop predsednika in predčasne predsedniške volitve," je poudaril, čeprav je priznal, da naloga ne bo lahka. Druga naloga opozicije pa bo po njegovem tudi odstop vlade premiera Nikole Azarova. Osnutek resolucije o odstopu vlade so po njegovih besedah že vložili v parlament.

Oblasti so sicer na ulicah Kijeva močno poostrile varnostne ukrepe in še zaostrile napeto vzdušje. Nov protest ukrajinske opozicije naj bi bil v nedeljo, ko naj bi voditelji opozicije tudi razkrili nove ukrepe in akcije. Na ulicah Kijeva so se zbrali tudi privrženci predsednika Janukoviča in posebne enote policije so v zgodnjih jutranjih urah v Kijevu nasilno razgnale protestnike, ki so pozivali k odstopu predsednika Viktorja Janukoviča, navajajo priče in mediji. Policija naj bi poleg tega aretirala nekaj deset protestnikov. Približno 1000 jih je ostalo na trgu tudi čez noč in okoli 4. ure zjutraj po lokalnem času je proti njim posredovala policija, ki je po navedbah prič uporabila gumijevke in se protestnikov lotila tudi z brcami. "Več deset ranjenih, več deset aretiranih. Ukrajina še ni videla ničesar podobnega," je prek Twitterja sporočil opozicijski poslanec Andrej Ševčenko.

Spletna stran blizu opoziciji Ukrajinskaja Pravda je objavila več fotografij in video posnetkov, ki prikazujejo protestnike z okrvavljenimi obrazi. Organizatorji zborovanja so pred cerkvijo v središču mesta postavili postajo prve pomoči. Oblasti so že v petek na območju trga namestile več sto policistov, s čimer so se še zaostrile napetosti na šesti dan množičnih protestov proti odločitvi Kijeva, da se odpove podpisu pridružitvenega sporazuma z unijo. (STA, mm)