Slovenija na lestvici indeksa korupcije zastrašujoče padla

Slovenija je na lestvici indeksa zaznave korupcije v javnem sektorju v primerjavi z lanskim letom zdrsnila za šest mest, s 37. na 43. med 177 državami, kažejo podatki Transparency Interntional (TI). Lani je dobila oceno 61, pri čemer 100 pomeni, da v državi ni korupcije, letos pa je ocena še nižja - 57, so sporočili iz Društva Integriteta. Zaznavanje korupcije v javnem sektorju kaže na to, kako deluje sistem in kako se vlada odziva na pojave korupcije, so zapisali v omenjenem društvu, ki deluje pod okriljem TI. In Slovenija je med tistimi državami, ki so doživele največji padec na lestvici.

To je jasen znak vladi in politiki, da se s sprenevedanjem in prelaganjem odgovornosti problemi ne bodo rešili, so bili ostri v društvu. Tako kot senat protikorupcijske komisije, ki je pred dnevi odstopil, tudi v TI opozarjajo, da so spremembe nujne, a politične volje za sistemske spremembe še vedno ni.

Indeks meri zaznavo stopnje korupcije v javnem sektorju v posamezni državi in temelji na percepciji poslovnežev in analitikov. Rezultati dokazujejo, kako so države, ki spodbujajo transparentnost in odgovornost bolj uspešne pri preprečevanju korupcije, "medtem ko se očitno v Sloveniji javnosti delovanja nekateri še vedno bojijo", navajajo v društvu. Zapisano se kaže s tem, da poslanci sprejemajo zakone mimo ustave in v neskladju z drugimi zakoni, pod vplivom skritih lobističnih interesov, je bila kritična predsednica TI Slovenia Simona Habič.

Z interesnim skupinam prilagojeno zakonodajo se na naš vsakdan vpliva tako, da se krči naše pravice; socialne, upokojenske, delavske, zdravstvene, pravice do dostojnega življenja in pravice do čiste vladavine prava. "A državljani te ljudi spet volijo, čeprav z njimi niso zadovoljni, jim pogledajo skozi prste in pozabijo na minula dejanja. Takemu ravnanju treba reči ne," je prepričana Habičeva. Poraba javnega denarja mora biti po njenem mnenju transparentna, vsi posli javno dostopni, saj ugotovitve neodvisnih institucij kažejo na številne nepravilnosti pri upravljanju.

Ogrožanje delovanja nadzornih institucij in grožnje ter pozivi k njihovi ukinitvi pa so v nasprotju z vsemi mednarodnimi zavezami Slovenije in vodijo v politizacijo neodvisnih institucij, je še opozorila. "Zdaj je zadnji čas, da vsi rečemo ne in ustavimo norijo, ki onemogoča napredek, razvoj in konkurenčnost naše države," je še menila Habičeva. V društvu so spomnili, da že leta opozarjajo na neprimerno ureditev področja javnega naročanja ter javno-zasebnih partnerstev, na netransparentno poslovanje podjetij v državni in lokalni lasti, neprimerno razpolaganje z javnim premoženjem in na zlorabo moči v lokalni samoupravi ter neprimerno ureditev lokalne samouprave, zdravstvenega in bančnega sistema.

Podatek, da je Slovenija na lestvici zaznave korupcije v javnem sektorju zdrsnila za šest mest, je izjemno zaskrbljujoč in verjetno tudi povezan z odstopom senata članov protikorupcijske komisije, je danes ocenil notranji minister Gregor Virant. Podatek je zaskrbljujoč tudi po mnenju večine strank, ki ponovno poudarjajo pomen boja proti korupciji. Virant je v današnji izjavi novinarjem dejal, da spremlja statistiko na področju dela policije, ki se letos, ko gre za kazniva dejanja gospodarskega kriminala in korupcije, precej izboljšuje.

Ob tem je napovedal, da bo v petek predstavil tudi rezultate na področju preiskav v bankah, saj mu je policija pripravila poročilo na to temo. Minister za notranje zadeve poudarja, da je prioriteta v državi boj proti gospodarskemu kriminalu in korupciji. "Policija tudi ve, da je stališče notranjega ministra, da ni nedotakljivih in svetih krav v državi," je še dejal. 

V Sloveniji smo končno priznali, da imamo problem s sistemsko korupcijo, torej s korupcijo na najvišji ravni. Zato je percepcija ljudi o prisotnosti korupcije v Sloveniji še toliko večja, je v odzivu na padec Slovenije na lestvici indeksa zaznave korupcije dejal Bojan Dobovšek s Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru. Kot je pojasnil Dobovšek, se TI osredotoči na korupcijo v javnem sektorju, kjer je korupcija tudi najbolj vidna. V splošnem raziskava pokaže, da je najmanj korupcije v razvitih državah, več pa je je v nerazvitih oz. v državah z več socialnimi težavami.

Slovenija na tovrstnih lestvicah vsako leto zdrsne za kakšno mesto, je opozoril Dobovšek. Izrazitejši padec pa se kaže v zadnjem času, kar je po njegovih besedah tudi posledica dejstva, da je bilo nekaj funkcionarjev ujetih pri koruptivnih dejanjih. Obenem pa smo si v Sloveniji končno priznali, da imamo problem s sistemsko korupcijo, zaradi česar je percepcija ljudi o prisotnosti korupcije toliko večja.

Za omejevanje korupcije je po njegovih besedah največ mogoče doseči s spremembo miselnosti. Represivne institucije, kot sta policija in tožilstvo, namreč vsega ne bodo opravile. Večino korupcije se odpravi s preventivo, s transparentnostjo, s sledenjem finančnim tokovom. Politika pa bi se morala sama očistiti tistih, za katere sumi, da so koruptivni, je poudaril Dobovšek. Prav preventiva je po njegovi oceni tudi glavna vloga Komisije za preprečevanje korupcije. Obenem pa mora biti komisija "moralna avtoriteta, ki ji ljudje zaupajo". (STA, mh, mm)