Javno pismo senata KPK

»Danes je bil objavljen nov svetovni indeks korupcije Transparency International, na katerem je Slovenija ponovno (in med evropskimi državami rekordno) padla na lestvici. Podobno se je zgodilo lani,« v javnem pismu opozarja senat KPK v odhajanju in dodaja: »Ni ga mednarodnega  kazalca, ki bi glede Slovenije  v zadnjih letih na področju kvalitete  vladanja,  integritete  in boja zoper korupcijo kazal pozitivni trend. Na to smo obširno opozarjali v letnih poročilih za leta 2010, 2011, 2012. Nobeno od teh poročil še ni bilo obravnavano na plenarni seji Državnega zbora RS.«

 Od petkovega odstopa so člani senata, kakor pravijo v pismu, doživeli različne odzive in interpretacije svojega odstopa. »V zgolj treh dneh smo bili priča paradi dela političnega in tudi dela medijskega prostora, predvidljivo prežetega s površnostjo, špekulacijami, zarotami, lobiji in osebnimi zamerami,« so zapisali. Kljub povedanemu pa po mnenju senata ni mogoče mimo dejstva, da je del medijskega in političnega prostora, predvsem predsednik republike Borut Pahor, kot sedaj kaže, in velik del neobremenjene strokovne ter splošne javnosti njihovo petkovo dejanje razumel pravilno. S tem odstopom in takšnim razumevanjem odstopa se je odprlo majhno okno priložnosti za dejansko razpravo o vsebini in reševanju težav, s katerimi so se v KPK srečevali in nanje opozarjali, menijo.

 V sedem strani dolgem javnem pismu so opredelili tudi ukrepe, ki bi po mnenju senata komisije pomenili korak od razpravljanja o (sistemski) korupciji h konkretnim aktivnostim. »Moramo verjeti, da je bil vsaj del te načelne podpore iskren. Iskrenost pa se meri z izraženo skrbnostjo  in dejanji, ne z izjavami,« so še zapisali v javnem pismu. »Odgovornost za vladavino prava se prične v politiki in administraciji. Poudarjamo, da odgovornosti za boj zoper tovrstno korupcijo ne smemo v celoti prenesti na nadzorne  organe,  na policijo,  tožilstvo  ali sodišča. Ti moramo/morajo svoje delo opraviti  (pri tem nismo vedno uspešni in nekateri si še vedno zatiskajo oči pred problemi, vendar se stvari premikajo v pravo smer).«  

 Nabor ukrepov ter dejanj, ki jih v javnem pismu našteje senata KPK in bi po njihovem mnenju pomenili korak od razpravljanja o sistemski korupciji h konkretnim aktivnostim zoper njo, obsega:

 1. Ustanovitev javne in transparentne preiskave TEŠ 6. Skrajni rok, v katerem bi morala biti preiskava zaključena, je 12 mesecev, ugotovitve preiskave pa morajo biti javne, celoten spis pa naj bo po zaključku preiskave informacija javnega značaja.

2. Ustanovitev javne in transparentne preiskave bančne luknje. Ob zadnji spremembi Zakona o bančništvu je KPK predlagala javnost najbolj problematičnih naložb. Zakon je bil sprejet brez tega. »V mnogih drugih državah, kjer je bila že pred desetletjem (Nemčija) ali pred kratkim (Irska) izpeljana sanacija bančnega sistema, so bili ključni podatki javni in enako bo moralo biti tudi v Sloveniji, če želimo doseči dolgoročno izboljšanje stanja. Konec koncev je že dolgo znano, da je  transparentnost najhujši sovražnik korupcije.«

3. Sprejem novele Zakona o dostopu informacij javnega značaja, ki bo omogočil razkritje odvetniških, svetovalnih (vključno s svetovanjem s področja »komunikacije«), sponzorskih in donatorskih pogodb, ki jih sklepajo podjetja v posredni in neposredni lasti države in občin v aplikaciji Supervizor in s tem razkritje in posledično preventivno omejevanje enega najbolj škodljivih in razširjenih načinov  lobistično kilentelističnega 'rentništva'  v tranzicijski Sloveniji.

4. Centralizacija in informatizacija (ter s tem transparentnost) javnega naročanja v javnem zdravstvu.

5. Hiter sprejem novega Zakona o slovenskem državnem holdingu,  ki bo vključeval  rigorozne ukrepe za transparentnost imenovanja in odločanja nadzornikov ter uprav v podjetjih v posredni ali neposredni večinski lasti države, zahteval vnaprejšnje in pisno razkritje potencialnega ali obstoječega nasprotja interesov in predpisal ustrezne sankcije za kršitve s področja izogibanja nasprotju interesov in osebnega ali poslovnega klientelizma.

6. Ustanovitev inšpekcije za področje javnih naročil z ustrezno kadrovsko strukturo   in  možnostjo izrekanja učinkovitih sankcij za kršitelje na državni in lokalni ravni.

7. Sprejem etičnega kodeksa za poslance državnega zbora.

8. Sprejem  kodeksa  etike  za  funkcionarje  vlade in ministrstev  po  vzoru  dobrih  praks  nekaterih  tujih držav, ki bo vseboval tudi standarde o omejitvah poslovanja s podjetji na področju državnih pomoči, subvencij ipd., ter glede kupovanja delnic državnih podjetij.

9. Sprememba poslovnika Vlade in Državnega zbora RS z okrepitvijo sprejemanja  zakonskih  in  podzakonskih  predpisov,  in sicer na način, da bo vsak predlog  predpisa obvezno vseboval tudi  podatke o tem, ali je pri pripravi določenega predpisa  sodeloval  zunanji svetovalec.

10. Ureditev in javna dostopnost ter transparentnost  evidence Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov ter sprememb namembnosti zemljišč.

11. Sprejem zakonodaje, ki bo (v določenih primerih) omogočala odpoklic župana.

12. Sprejem zakonodaje,  ki bo na podlagi sodne potrditve zlorabe položaja ali kršitve protikorupcijske zakonodaje  ob zagotovljenem  sodnem varstvu predvidevala sodno  izvršljiv odpoklic posameznika z javne funkcije in prepoved opravljanja javne funkcije za določen čas.

13. Sprejem sistemskega zakona, ki bo stanovske organizacije,  ki jim zakon daje javno pooblastilo  (na primer Odvetniška, Zdravniška, Notarska zbornica, cenilci …), zavezal k vzpostavitvi učinkovite samoregulacije, preglednega, predvsem pa javno dostopnega (prek spleta) sistema za spremljanje delovanja njihovih internih razsodišč ter izrečenih sankcij.

14 Začetek konkretne razprave za sistemsko reorganizacijo delovanja inšpekcijskih služb

15 Sprejem novele Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije po naslednjih izhodiščih: a) odprava subsidiarnosti tega zakona, s čimer bo dejansko dobil naravo sistemskega predpisa; b) krepitev (z ustreznimi pooblastili in možnostjo izrekanja sankcij) tistih nadzornih pristojnosti KPK, ki jih ne izvajajo drugi organi in se ne prekrivajo na  primer z organi odkrivanja in pregona, predvsem na področju nadzora nad premoženjskim stanjem funkcionarjev in korupcijsko izpostavljenih kategorij javnih uslužbencev,  nasprotjem interesov (s poudarkom na klientelizemu in nepotizmu), na področju omejitev poslovanja, nezdružljivosti funkcij, nadzora nad sprejemanjem daril (ki ga je treba poenotiti za vse zaposlene v javnem sektorju), na področju omejevanja   nejavnih lobističnih vplivov na sprejemanje kadrovskih, normativnih in finančnih odločitev nosilcev oblasti ipd. c) vzpostavitev zakonskega okvira za izvajanje preventivnih  sistemskih  in tematskih nadzorov komisije v subjektih javnega sektorja z namenom   svetovanja,  krepitve integritete in identifikacije ter odpravljanja sistemskih korupcijskih tveganj; č) vzpostavitev Sveta Komisije (imenovanega s strani Državnega zbora z   dvotretjinsko   večino)  kot neodvisnega organa nadzora nad delom KPK  z vidika   integritete, objektivnosti in učinkovitosti njenega delovanja.

 »Spisek se zdi dolg; to je običajno za probleme, ki se desetletja pometajo pod preprogo in potem izbruhnejo na dan. Pa še zdaleč ni celovit,« opozarja senat KPK v javnem pismu in zaključuje: »Gre zgolj za spisek ukrepov, ki jih je mogoče udejaniti v relativno kratkem času, če je volja in znanje ... Ponovno  poudarjamo,  da  je  za  realizacijo  predlaganih  ukrepov  potrebno  zgolj  nekaj  volje  ter  (končno) izkazane sposobnosti politike in interesnih skupin za somoomejevanje zaradi doseganja dolgoročnih ciljev za skupno dobro. Predvsem morajo biti posamezni ukrepi izvedeni na način, ki bo dejansko omogočal njihovo konstruktivno realizacijo.«

 Senat KPK v sklepnem delu javnega pisma še doda, da bo ta poziv javnosti tako kot njihov odstop, ponoven test zrelosti in razumevanja problema in prihodnosti Slovenije. »Nikakor  ne  trdimo,  da  imamo  vedno  prav  ter  da  smo  brez  napak.  Želeli  bi  si  konstruktivne vsebinske razprave in odločnega ukrepanja. Opažamo tudi, da se je v poanta v delu razprave usmerila samo na spremembe  zakona.  Te so, kot smo  opozorili,  nujno  potrebne. Niso pa zadostne.« (mm)