Goran je eden od številnih, ki prejemajo denarno socialno pomoč 260 evrov, hkrati pa imajo težave s plačevanjem računov in zato doživljajo vse več izvršb. Prepričan, da je njegov socialni transfer nedotakljiv, zdaj presenečen ugotavlja, da je z vsako izvršbo zoper njega znesek na njegovem računu nižji za 30 evrov, čeprav izvršba ni izvedena. Toliko mu namreč vzame banka.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Goran je eden od številnih, ki prejemajo denarno socialno pomoč 260 evrov, hkrati pa imajo težave s plačevanjem računov in zato doživljajo vse več izvršb. Prepričan, da je njegov socialni transfer nedotakljiv, zdaj presenečen ugotavlja, da je z vsako izvršbo zoper njega znesek na njegovem računu nižji za 30 evrov, čeprav izvršba ni izvedena. Toliko mu namreč vzame banka.
»Čeprav je cilj izvršilnega postopka učinkovita realizacija upnikove terjatve, tega cilja ni mogoče doseči za vsako ceno in na kakršenkoli način. Pri fizični osebi je treba iz socialnih razlogov preprečiti, da bi izvršba ogrozila njeno eksistenco,« pravijo na ministrstvu za pravosodje. Zakoni to načelo med drugim uresničujejo tako, da prepovedujejo izvršbe na socialne transferje, nakazane za tekoči mesec.
Vendar to ne pomeni, da prejemniki socialnih transferjev ob izvršbah nimajo stroškov. Banke obdelajo vsak sklep o izvršbi in strošek te storitve vzamejo imetniku z računa, tudi če je ta prereven, da bi bila izvršba zoper njega izvršena. Zakon omejuje izvedbo izvršbe zoper revne, ne omejuje pa bank, da tem revnim zaračunavajo storitve, in to tako, da jim strošek storitve pač poberejo z računa. Ali drugače rečeno, revni dolžniki so varni pred upniki, tudi upravičenimi, razen če je ta upnik banka, pri kateri ima revni odprt račun in ki ji dolguje za opravljanje neke storitve.
Strošek zaračunavajo vse banke in znaša od 25 do 35 evrov za vsak obdelan sklep. Banke zatrjujejo, da je zaračunavanje te storitve upravičeno. »Storitev obdelave ne pomeni enkratnega dejanja v smislu, da bančni referent zgolj vpiše ali izbriše zadevo iz evidence, temveč zajema več bančnih in administrativnih postopkov,« pravijo na primer v NKBM. Banke, ki so nam opisale, kaj je zajeto v ceno te storitve, so naštele okoli 15 opravil, od evidentiranja sklepa ter sredstev na dolžnikovem računu do komunikacije s sodiščem, upniki, drugimi bankami in skrbniki javnih evidenc. Za opravljanje te storitve mora imeti banka ustrezno število zaposlenih in ustrezno programsko opremo. »S ceno storitve banka ne pokrije niti vseh stroškov,« trdijo v banki Sparkasse, ki za obdelavo sklepa zaračuna od 46 do 125 evrov, a je edina banka, ki dolžniku zaračuna le prvi sklep o izvršbi, naslednjih pa ne.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.
Preberite tudi