6. 12. 2013 | Mladina 49 | Komentar
Vstop v šolnine – podaljšano!
Država vpeljuje mehanizem pogajanj med državo in posamezno univerzo o konkretnem deležu brezplačnih in plačljivih študijskih mest za vsak študijski program. Gre za grob poseg.
Dno javne razprave se je bržkone doseglo na tretjem dnevu posveta Z glavo skozi zakon Svobodne univerze, ko je marsikdo pričakoval, zadnjemu dnevu primerno, duel med visokimi predstavniki državnega aparata in ostankom svobodne misli, ki jo uteleša manjšina univerzitetne skupnosti. Dan prej je ministrstvo pod pritiski objavilo posodobljeni predlog zakona, ki naj bi vseboval vse smiselne predloge, popravke in kritike zainteresirane javnosti (zlasti tistega bistvenega glede šolnin), zato je še več študentov in študentk prišlo gledat, kako se bo naveza ministra dr. Jerneja Pikala in državnega sekretarja dr. Mirka Pečariča spoprijela z branilci in branilkami javnega izobraževanja. A naveza se je bila zadržala na nujnih opravkih in je iz tega razloga poslala pojasnjevat popravke dr. Mišelo Mavrič, ki si je lahko vzela zgolj pol ure. Po treh minutah se je izkazalo, da je oseba, ki je nadomestila dr. Boruta Rončevića na položaju v. d. direktorja direktorata za visoko šolstvo, tako zaposlena, da ni prebrala popravka predloga zakona, in da je tako neinformirana, da ne zna odgovoriti na vprašanje, kdo je predlog zakona sploh spisal.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
6. 12. 2013 | Mladina 49 | Komentar
Dno javne razprave se je bržkone doseglo na tretjem dnevu posveta Z glavo skozi zakon Svobodne univerze, ko je marsikdo pričakoval, zadnjemu dnevu primerno, duel med visokimi predstavniki državnega aparata in ostankom svobodne misli, ki jo uteleša manjšina univerzitetne skupnosti. Dan prej je ministrstvo pod pritiski objavilo posodobljeni predlog zakona, ki naj bi vseboval vse smiselne predloge, popravke in kritike zainteresirane javnosti (zlasti tistega bistvenega glede šolnin), zato je še več študentov in študentk prišlo gledat, kako se bo naveza ministra dr. Jerneja Pikala in državnega sekretarja dr. Mirka Pečariča spoprijela z branilci in branilkami javnega izobraževanja. A naveza se je bila zadržala na nujnih opravkih in je iz tega razloga poslala pojasnjevat popravke dr. Mišelo Mavrič, ki si je lahko vzela zgolj pol ure. Po treh minutah se je izkazalo, da je oseba, ki je nadomestila dr. Boruta Rončevića na položaju v. d. direktorja direktorata za visoko šolstvo, tako zaposlena, da ni prebrala popravka predloga zakona, in da je tako neinformirana, da ne zna odgovoriti na vprašanje, kdo je predlog zakona sploh spisal.
Če se osredotočimo na vsebino predloga zakona, ki naj bi krojil pogoje delovanja visokega šolstva naslednja desetletja, odkrijemo več kritičnih točk.
Doktorski študij je tako kot v trenutno veljavnem zakonu obravnavan kot popoldanska dejavnost, ki ne spada v javno službo, zato zanj ni predvidene primerne količine javnih sredstev, kar pomeni, da bo financiranje najvišjega izobrazbenega naziva še vedno odvisno od vestnosti birokracije in Evropskega socialnega sklada za spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti (15 odstotkov bo zmogla primakniti Republika Slovenija). Vse to večinoma za protežirance. Ostali si bodo doktorat financirali sami. Razlogi? Državni sekretar navaja kot razloga množičnost doktorskega študija in veliko število brezposelnih doktorandov. V predlogu zakona ni mogoče najti predpisov, ki bi ob varovanju standardov naslavljali tudi gornja problema in zato kot obvezna pogoja za vstop na doktorsko raven študija postavili visoko povprečno oceno in vsaj pasivno, s primernim certifikatom dokazljivo, poznavanje več tujih jezikov, s čimer bi hkrati zaprli vrata kandidatom, ki bi si naziv morda radi kupili.
Država bo lahko z novim zakonom disciplinirala univerze z medsebojno tekmo za davkoplačevalski denar.
Predlagano razmerje med brezplačnim in plačljivim študijem ostaja problematično, in sicer tako z vidika deleža plačljivega študija (do 40 odstotkov), ki močno presega nacionalni delež 20,1 odstotkov (študijsko leto 2011/2012), za večkrat pa delež na največji univerzi, kljub temu da ministrstvo sedaj za legitimacijo navaja nove podatke, iz katerih je razbrati, da je na nekaterih študijskih programih razpisan večkratnik izrednih študijskih mest glede na redna študijska mesta, kot tudi in pa zlasti z vidika vpeljevanja novega mehanizma pogajanj med državo in posamezno univerzo o konkretnem deležu brezplačnih in plačljivih študijskih mest za vsak študijski program. Strokovna javnost slednjemu ni namenjala veliko pozornosti. Gre za to, da predlog zakona nikjer eksplicitno ne ščiti pred drastičnim zmanjševanjem brezplačnih študijskih mest s strani države, sočasno pa univerzam dovoljuje povečanje deleža plačljivega študija, ki je bil prej s tihim dogovorom omejen. Ideji po usmerjenem izobraževanju se po trenutnem predlogu lahko približamo: država določi število vseh študijskih mest za posamezni študijski program na ravni celotnega visokošolskega prostora, univerze bodo nato za njih tekmovale tako ali drugače, nato pa bodo ministra iz finančnih razlogov še prosile, da jim odobri čim večji delež plačljivega študija. Tudi če jim bo odmeril malo, si bodo finančni izpad lahko nadomestile z dvigom šolnin, saj gre po predlogu zakona za dejavnost na prostem trgu. Predstavniki vlade zagotavljajo, da njihova intenca ni takšna, partnerska Študentska organizacija Slovenije pa večkrat pove, da so bile šolnine na drugi stopnji njeno pogajalsko izhodišče. Dovolj jasne in premočrtne so izjave prorektorja dr. Gorana Turka, da je 370 študijskih programov odveč, kot tudi rektorja ljubljanske univerze dr. Ivana Svetlika, da je treba več staviti na meritokracijo in pridobiti bolj motivirane študente z zaostrovanjem vpisnih pogojev. Država bi torej lahko disciplinirala univerze z medsebojno tekmo za davkoplačevalski denar, pri čemer ji bodo pomagali novi mehanizmi mehkega upravljanja, ki imajo za cilj, da postane merljivo vse, kar še ni, in jih utišala z možnostjo šolnin, vodstvo glavne univerze pa bi discipliniralo študente in študentke z odvzemom obeh absolventskih stažev in tekmovanjem za vstop v nadstandardni program.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.