Zaposleni v NLB upočasnjujejo preiskavo

NLB se po mnenju organov pregona v preiskavi nepravilnosti bančnega sistema neupravičeno sklicuje na bančno tajnost. Ravnanje banke je, kot je danes ocenil vodja specializiranega državnega tožilstva Harij Furlan, nesprejemljivo, saj je banka sama podala več naznanil o kaznivih dejanjih, ki pa jih ni utemeljila in podprla z dokazi. Septembra lani je bila ustanovljena posebna preiskovalna skupina policistov in tožilcev, ki jo vodi tožilec Jože Kozina, in se ukvarja s preiskavo nepravilnosti v slovenskem bančnem sistemu.

"V skupini sedaj sodeluje tudi predstavnik Banke Slovenije, ki kaže velik interes za preiskavo," je na današnji predstavitvi vmesnega poročila o preiskavi dejal Furlan. Delo skupine je ocenil kot dobro, česar pa ni mogel reči za sodelovanje med preiskovalci in NLB, saj jim ta s sklicevanjem na bančne tajnosti ni predala vseh dokaznih gradiv. "Zadnje spremembe zakona o bančništvu pa tudi ne poenostavljajo dela preiskovalcem," je poudaril.

Po naznanilih NLB naj bi bila banka oškodovana za približno 320 milijonov evrov, vendar ni jasno, ali so bili krediti vsaj deloma poplačani in za kakšna zavarovanja gre, je poudaril vodja specializiranih tožilcev. Furlan je med naštevanjem preiskav v NLB izpostavil, da je v enem primeru sodna preiskava končana, osumljenih pa je pet bančnikov, in sicer zaradi kaznivega dejanja zlorabe položaja. Tožilci bodo odločitev v tej zadevi, kot je napovedal, sprejeli po dodatnih pojasnilih banke.

Okrožni državni tožilec Jože Kozina je dodal, da imajo z NLB največje težave pri prepoznavanju in definiranju škode. Kot je opozoril, se banka in njene strokovne službe vztrajno ogibajo podajanju teh podatkov. Takšno ravnanje je po njegovih besedah nesprejemljivo, saj lahko ogrozi celoten kazenski postopek. Sedanji predsednik uprave NLB Janko Medja je po Kozinovi oceni "še vedno najbolj kooperativen doslej, težave pa nastajajo v nižjih vodstvenih slojih", ki ne sodelujejo s preiskovalci. Dodal je, da ga je Medja prepričal, da si želi "stvari priti do dna".

Kozina je naštel tudi nekatera odkritja, do katerih so se v NLB dokopali preiskovalci. Ugotovili so, da je so bili v banki velikodušni pri posojanju denarja podjetjem, za katere so prvič slišali. Za ta podjetja ocenjujejo, da so bila podaljšana roka večjih, kreditno sicer nespodobnih gospodarskih družb. Odkrili so tudi veliko zadev, v katerih so se krediti poplačevali z novimi. S tem se je družba pokazala kot bonitetno sposobna, banka pa je na ta način olepšala svoje bilance. Kozina ocenjuje, da so si vodilni tudi na tej podlagi izplačevali nagrade.

Posebej pa je tožilec izpostavil primer, ko je komitent v zavarovanje kredita dal umetniško sliko, ki je bila izključno za potrebe zavarovanja ocenjena na osem milijonov evrov. Ko so preiskovalci sliko zasegli, se je izkazalo, da gre za ničvreden ponaredek. Bančni uslužbenec bi sicer njeno vrednost lahko preveril v Narodni galeriji, ki je v neposredni bližini. Preiskave sicer ne potekajo le v NLB, med drugim kriminalisti preiskujejo tudi sume kaznivih dejanj v NKBM. V tej zadevi so lani potekale hišne preiskave, sedaj pa je med osumljenci devet oseb. "Kazniva dejanja se preiskujejo tako v Sloveniji kot v tujini, vendar pa Nacionalni preiskovalni urad potrebuje še dodatne bančne podatke iz Hrvaške," je poudaril Furlan.

Ocene o nastali škodi so v tej fazi postopka po njegovem mnenju sicer tvegane, natančne zneske pa bo treba ugotoviti v kazenski in civilnih postopkih. Direktor Nacionalnega preiskovalnega urada Darko Majhenič izpostavil, da je že zdavnaj napočil čas, da država prevzame odgovornost za državno premoženje, od vodstva banke pa zahteva sodelovanje z represivnimi organi. Pri obravnavi bančne kriminalitete sicer opaža, da so v Hypo banki konstruktivno sodelovali s preiskovalci, to pa je bilo mogoče zaradi dejstva, da so lastniki zamenjali celotno vodstvo, od njih pa terjali ustrezne ukrepe za povračilo škode.

V NLB pa po njegovem mnenju ostaja le deklarativna pripravljenost srednjega menedžmenta za sodelovanje. "Preiskovalci ocenjujemo, da je pasivnost vodstva banke posledica dejstva, da so tam še vedno zaposleni ljudje, ki bi lahko postali osumljenci in zato nimajo namena sodelovati s preiskovalci," je dodal.

Virant je danes predstavil vmesno poročilo o stanju preiskav v bančnem sistemu, ki ga je pred časom naročil policiji. "Bliža se trenutek, ko bomo izvedeli, koliko denarja bomo namenili bankam, zlasti državnim, zaradi luknje, ki je nastala zaradi napak in morebitnih kaznivih dejanj," je dejal. Gospodarski kriminal in korupcija sta med prioritetami policije, znotraj tega pa je velik poudarek na preiskavi nepravilnosti v bančnem sistemu. "Gre za dejanja z veliko škodo, ki so ogrozila slovenski finančni sistem, davkoplačevalci pa bodo plačali za omogočanje njihovega delovanja," je dejal.

V bankah se je intenzivno preiskovanje začelo leta 2011 s preiskavo nepravilnosti v Hypo banki, jeseni lani pa se je preselilo tudi v NLB, NKBM in Gorenjsko banko, pozneje pa še v Factor banko in Probanko. Preiskovalci po ministrovih besedah večkrat poudarjajo, kako je za uspešno preiskavo pomembno sodelovanje vodstev bank. Kot primer dobre prakse je Virant izpostavil Hypo banko, katere vodstvo je bilo po njegovi oceni zelo kooperativno. Samo je tudi najelo strokovno službo, ki je opravila forenzično analizo, ter jo nato predalo preiskovalcem.

Bistveno slabše pa so izkušnje preiskovalcev z NLB, je opozoril minister. Vodstvo te banke se je namreč postavilo na stališče, da obstajajo zakonski zadržki za predajo dokumentacije, češ da gre za bančno trajnost. Dokumentacije niso želeli izročiti niti potem, ko je sodišče potrdilo, da policija zanjo ne potrebuje posebne odredbe. Zato bo Virant predlagal spremembo 215. člena zakona o bančništvu, po kateri izjema bančne tajnosti ne bi veljala, če bi šlo za izročanje dokumentacije policiji, tožilstvu in sodišču. Odkrivanje bančnega kriminala je v Sloveniji ena najvišjih prioritet in nesprejemljivo je, da se vodstvo NLB tega ne zaveda, je še poudaril notranji minister.

V okviru preiskave so se sicer organizirale specializirane preiskovalne skupine, v katerih sodelujejo specializirano državno tožilstvo, policija in Komisija za preprečevanje korupcije. Kot je pojasnil Virant, trenutno delujeta dve takšni preiskovalni komisiji. Preiskave so zelo zahtevne, ker veliko lovk sega v balkanske države, pa sodelujejo tudi z organi v tujini. Pomembno je, da so ovadbe podprte s trdnimi dokazi, da bi na koncu prišli do obsodilnih sodb, je poudaril Virant.

Preiskovalcem je izrekel čestitke in podporo. Poudaril je, da imajo njegovo zeleno luč tudi za potrebne nove zaposlitve. Največje ozko grlo se v preiskavah po njegovih besedah sicer pojavlja na področju računalniške forenzike. Danes bodo o preiskavi spregovorili tudi direktor NPU Darko Majhenič, vodja specializiranega državnega tožilstva Harij Furlan in okrožni državni tožilec Jože Kozina.

Objavo podatkov o obsegu nepravilnosti v bančnem sistemu je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani komentiral tudi finančni minister Uroš Čufer. O številkah ni želel govoriti, je pa zatrdil, da so te nepravilnosti nedvomno vplivale tudi na bančno luknjo. Glede na to, da se bodo za sanacijo bank porabila davkoplačevalska sredstva, je treba po Čuferjevih besedah jasno ugotoviti odgovornost za nastale razmere. Izbor načina ugotavljanja odgovornosti, bodisi skozi javno preiskavo ali drugače, pa je vprašanje večje učinkovitosti, je povedal. Svoje odgovornosti se Čufer, ki je bil na več pomembnih položajih v bančnem sistemu, ne boji. Vztraja pa, da se ne bi smeli omejiti samo na iskanje odgovornih, ampak tudi na preprečevanje, da bi se tovrstne prakse ponovile. (STA, mh)