Na Hrvaškem 650.000 podpisov za referendum o cirilici
Štab za obrambo hrvaškega Vukovarja je danes sporočil, da so v zakonskem roku 15 dni novembra zbrali več kot 650.000 podpisov za referendum o spremembah ustavnega zakona o pravicah manjšin. Hrvaški premier Zoran Milanović je že pred dnevi sporočil pobudnikom, da referenduma proti cirilici ne bo, dokler bo on premier. Člani štaba so na današnji novinarski konferenci v Vukovarju povedali, da niso prebrali vseh podpisov, da pa je jasno, da imajo občutno več kot potrebnih 450.000 podpisov.
Za izvedbo referenduma je treba zbrati podpise najmanj desetih odstotkov vseh polnoletnih hrvaških državljanov. Kot so povedali, so največ podpisov, to je 160.000, dobili v Zagrebu, najmanj pa v Istri, medtem ko so na območju Vukovarja za "referendum proti cirilici", kot so pobudo poimenovali na Hrvaškem, dobili slabih 50.000 podpisov. Uvajanje dvojezičnih napisov v cirilici in latinici v Vukovarju so pripadniki štaba najprej nasilno preprečili, potem pa so se odločili za referendumsko pobudo, ki jo podpirajo Cerkev in večina opozicijskih strank.
Na referendumu naj bi državljani odločali, ali so za to, da bi dvojezične napise uveljavili v tistih lokalnih skupnostih, v katerih pripadniki narodnih manjšin predstavljajo najmanj polovico prebivalstva, in ne tretjino, kot zdaj predpisuje ustavni zakon o pravicah narodnih manjšin, ki ureja tudi uporabo manjšinskega jezika in pisave. Srbska manjšina po podatkih popisa prebivalstva iz leta 2011 v Vukovarju predstavlja tretjino prebivalstva. Hrvaški premier Milanović je že večkrat izrazil jasno nasprotovanje vukovarski referendumski pobudi, ker je usmerjena proti pravicam manjšin.
Pripadniki štaba so danes kritizirali njegove izjave, da referenduma ne bo, dokler bo on predsednik vlade, ter ocenili, da premier pritiska na ustavno sodišče. Od podpredsednice vlade in zunanje ministrice Vesne Pusić so zahtevali, naj pojasni, kateri del hrvaške pristopne pogodbe z EU bi kršili z referendumom. Napovedali so, da bodo v saboru kmalu izročili podpise in zahtevo za razpis referenduma, ki po njihovi oceni ne krši pravic manjšin in ni v nasprotju z evropsko zakonodajo.
Medtem vlada pospešeno pripravlja predlog ustavnih sprememb, s katerimi bi med drugim onemogočili izvajanje referendumov, na katerih bi državljani odločali o pravicah manjšin. Levosredinska saborska večina naj bi dobila podporo dela opozicije, da bi lahko predvidoma 20. decembra z dvotretjinsko večino sprejeli paket ustavnih sprememb. Po današnji objavi števila podpisov so hrvaški novinarji za odziv povprašali tudi predsednika HDZ Tomislava Karamarka, ki je prejšnji teden potrdil, da je podpisal pobudo vukovarskega štaba.
Danes je pojasnil, da je to naredil kot "revoltirani državljan", potem ko je izjavil, da nasprotuje zmanjšanju pravic narodnih manjšin. "Mi nismo za zmanjšanje pravic, ki jih imajo narodne manjšine zaradi enostavnega razloga, ker gre za pridobljene pravice, ki so bile veljavne tudi v času vstopa Hrvaške v Evropsko unijo," je izjavil Karamarko. Njegov strankarski kolega in strokovnjak za ustavno pravo Vladimir Šeks je pred kratkim že opozoril, da bodo predvidene ustavne spremembe nedvomno ustavile izvedbo referenduma o cirilici.
Tudi če bodo pobudniki referenduma proti cirilici v saboru sprožili postopek za izvedbo referenduma, je bilo slišati, da bo saborski odbor za ustavo od ustavnega sodišča zahteval oceno ustavnosti vprašanja ne glede na napovedane ustavne spremembe. Sicer pa referendumskih pobud na Hrvaškem ne manjka. Saborski poslanec in upokojeni katoliški duhovnik Ivan Grubišić je napovedal, da bo prihodnji teden tudi uradno sprožil pobudo, da bi verouk iz šol vrnili v cerkvene učilnice.
Hrvaški državljani so na referendumu prejšnjo nedeljo odločili, da se zakonsko zvezo v ustavo zapiše kot ekskluzivno skupnost ženske in moškega. To je bil prvi referendum na Hrvaškem, ki so ga razpisali na pobudo državljanov.