Kritika / Noč čarovnic(e)

Čeprav smo imeli vsestransko umetnico Lydio Lunch letos pri nas priložnost že videti na festivalu Sajeta v Tolminu, se je te dni vrnila, tokrat v Ljubljano, kjer je pred natanko štirimi leti v takrat še sveže odprtem Kinu Šiška skupaj s člani legendarne britanske zasedbe Gallon Drunk predstavljala projekt Big Sexy Noise, mi pa smo seveda uživali v njenih bridkih izjavah in karizmatičnem nastopu.

Namen tokratnega obiska je bil projekt Retrovirus, s katerim poskuša zaobjeti svojo kariero od leta 1977 do 1991, torej dekado in pol, med katero je sodelovala s številnimi glasbeniki iz newyorškega in svetovnega podtalja, undergroundu predstavljala bende, kot so Teenage Jesus and the Jerks ali 8-Eyed Spy, ter izdajala plošče. A ker je Lydia tudi feministična aktivistka, je bilo jasno, da bo tudi njen tokratni nastop, med katerim je zbranemu občinstvu predstavila vrhunce prvega dela svoje kariere, poln njenih ironičnih in humornih dovtipov, prežetih z veliko dozo črnega humorja.

Metelkovski klub Gala hala se je tokrat izkazal kot idealen prostor za njen nastop: ravno pravšnje velikosti in tudi ideološko bližje njenim nazorom je spominjal na kakšen alter klub iz osemdesetih let, ki ga je obiskala in povsem zadostno (a ne pretirano) napolnila gruča radovednežev in radovednic v pričakovanju, da bi doživela nepozaben nastop tiste čarovnice, ki se z govorjeno besedo in rock’n’rollom bori za boljši jutri.

In res, z izvrstno zasedbo glasbenikov – legendarnim bobnarjem Bobom Bertom (Sonic Youth, Pussy Galore), odličnim basistom Timom Dahlom in izrazito eksperimentalnim, hkrati pa udarnim kitaristom Weaselom Walterjem je predstavila nekakšen »best of« svojega zgodnjega ustvarjalnega obdobja, pri čemer je veliko komunicirala z občinstvom in ga zabavala s svojimi interakcijskimi zbadljivkami.

Lydia Lunch je tudi tokrat dokazala, da je čarovnica številka 1 glasbenega undergrounda, pa tudi zunaj njega – in ki s svojo vsestranskostjo na samosvoj način širi ideje, v katere verjame, ob tem pa jo spremljajo odlični glasbeniki, ki so s svojim neposrednim in hkrati tudi neobremenjenim nastopom tokrat zajadrali v zgodovino newyorškega undergrounda in znova obudili legendarne komade, kot sta 3x3 in Love Split With Blood. Močan no wave pridih, pogosti izleti v raziskovanje estetike hrupa, eksperimentalni vložki in Lydijin silovit vokal so pričarali nepozaben nastop izredno vitalne ikone alter rocka.