Politični vrh z guvernerjem Banke Slovenije ugotavlja razsežnosti bančne luknje

Dolgo pričakovani izidi stresnih testov slovenskih bank, ki so jih danes predstavili javnosti, so pokazali, da je bančna luknja manjša od petih milijard evrov. Država bo morala tri banke okrepiti s tremi milijardami evrov, Ljubljana in Bruselj pa sta ob tem sporočila, da bo lahko Slovenija svoj bančni sistem rešila brez zunanje pomoči. Kapitalske potrebe v osmih bankah, v katerih so izvedli pregled aktive in obremenitvene teste, znašajo 4,778 milijarde evrov, je po seji vlade razkril guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec. Toliko bi znašal kapitalski primanjkljaj v primeru neugodnega scenarija. Za dokapitalizacijo NLB, NKBM in Abanke Vipa pa bo država namenila 3,012 milijarde evrov.

V Bruslju so te novice iz Slovenije pozdravili. Po besedah evropskega komisarja za gospodarske in denarne zadeve Ollija Rehna je zdaj jasno, da lahko Slovenija svoj finančni sistem sanira brez finančne pomoči evropskih partnerjev. Tudi šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem je sporočil, da so a zagotovila Slovenije ob objavi izida bančnega pregleda prepričala, da bodo slovenske oblasti same ustrezno pokrile kapitalske potrebe bančnega sektorja. Evropska komisija bo odločitve o odobritvi državne pomoči NLB in NKBM sprejela "zelo kmalu", pa je povedal tiskovni predstavnik evropskega komisarja za konkurenco Joaquina Almunie, Antoine Colombani. Konkretnejši ni želel biti, a po neuradnih informacijah to še ne bo danes.

Dokapitalizacija treh največjih slovenskih bank bo izvedena takoj po odobritvi Evropske komisije, sredstva zanjo pa bodo v dveh tretjinah zagotovljena v denarju, v eni tretjini pa v obveznicah, je povedal minister za finance Uroš Čufer. NLB bo dokapitalizirana za 1,551 milijarde evrov, njen količnik temeljnega kapitala bo po transakciji znašal 15 odstotkov. NKBM bo dokapitalizirana z 870 milijoni evrov (količnik bo 16,8 odstotka), Abanka pa s 591 milijoni evrov (količnik temeljnega kapitala po zagotovitvi denarnega dela dokapitalizacije, 348 milijonov evrov, devet odstotkov).

Postopki za pridobitev milijarde evrov za dokapitalizacije z obveznicami so stekli v sredo. "Začeli smo z izdajo obveznice v višini milijarde evrov za dokapitalizacijo bank," je povedal Čufer. Tako so "odprli" več obstoječih obveznic v evrih različnih ročnosti in jih imajo pripravljene na trgovalnem računu, vlagatelja pa še ni. Višina podrejenega dolga za tri največje banke, ki mora biti po pravilih o državnih pomočeh odpisan v celoti, skupno znaša 441 milijonov evrov, in sicer pri NLB 257 milijonov, pri NKBM 64 milijonov in pri Abanki 120 milijonov evrov. Poleg tega je predvidena tudi dokapitalizacija Factor banke in Probanke v skupni višini 445 milijonov evrov.

Vlada je sprejela tudi sklep o prenosu slabih terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB). Na to slabo banko bo prenesenih za 4,5 milijarde evrov slabih terjatev treh največjih bank, pri čemer bo transakcijska vrednost prenosa teh terjatev znašala 1,676 milijarde evrov, za kar bo DUTB izdala obveznice z državnim poroštvom. Prenosna vrednost terjatev iz NLB bo 711 milijonov evrov, iz NKBM 422 milijonov, iz Abanke pa predvidoma 543 milijonov evrov. DUTB bodo za zagotovitev delovanja dokapitalizirali z 200 milijoni evrov.

Prenos terjatev NLB in NKBM bodo začeli takoj po odobritvi Evropske komisije, kar naj bi se po Čuferjevih besedah zgodilo v prihodnjih dneh, saj da je formalna potrditev Evropske komisije zgolj formalnost. Prenosi se bodo dogajali postopoma, seznam terjatev bo javen. Prenosi terjatev Abanke se bodo začeli nekoliko kasneje, saj banka potrebuje končno odločbo Evropske komisije, za kar pa mora pripraviti program prestrukturiranja in program zavez, kar sta NLB in NKBM že pripravili. Čufer načrtuje, da se bodo prenosi slabih terjatev zaključili do aprila. Dokapitalizacijam in prenosu slabih terjatev bo sledila privatizacija. Vlada načrtuje delež v NLB zmanjšati na 25 odstotkov in eno delnico, delež v NKBM pa prodati v celoti.

Za ostalih pet pregledanih bank - Gorenjsko banko, Banko Celje, Unicreditu, Raiffeisen in Hypo Alpe Adrio - bo Banka Slovenije oddala ustrezno odredbo do konca junija 2014. Pozvane bodo, naj zagotovijo sredstva za kapitalski primanjkljaj, je povedal Jazbec. Če primanjkljaja do takrat ne bodo pokrile, bo država zagotovila ustrezna kapitalska varovala ob polnem spoštovanju pravil državnih pomoči. Jazbec je izrazil pričakovanje, da jim bo to uspelo. Gre za banke, ki trenutno sicer izpolnjujejo kapitalske zahteve, stresni testi pa so pokazali potencialni primanjkljaj razpoložljivega kapitala do leta 2015.

Glede metodologije ocenjevanja vseh bank je Jazbec dejal, da je v Sloveniji veliko pomislekov glede poštenosti ocenjevanja, zato so najeli zunanje strokovnjake, ki so podali svoje ocene. Verjetno pa nekateri v Sloveniji, je dodal, ne bodo zadovoljni z ocenami, ker da bo ta pokazala napake, do katerih je prišlo pri ocenjevanju kreditov in zastavljenega premoženja.

Metodologija pregleda bank, uporabljena v Sloveniji, bo prihodnje leto v večji meri uporabljena tudi za preglede bank v območju evra. Tudi izvajalec bo isti; družba Oliver Wyman bo izvajala koordinacijo vseh obremenitvenih testov v območju evra, je pojasnil Jazbec. Prepričan je, da ni potrebe po strahu ali dvomu v rezultate pregleda bank. Ob skrbeh nekaterih zaradi možnosti, da bi pri reševanju bank sodelovali tudi imetniki podrejenih obveznic, zaradi česar je na ustavnem sodišču že zahteva po presoji, pa je minister Čufer izrazil prepričanje, da to ne bo predstavljalo težav.

Prvi odzivi na izide stresnih testov v Sloveniji kažejo, da so bili takšni izidi pregleda bank pričakovani. Tako v koaliciji kot v opoziciji pa poudarjajo, da je potrebno poiskati krivce za nastale razmere in jih ustrezno kaznovati ter poskrbeti, da bodo slovenske banke in z njimi gospodarstvo z ustreznimi ukrepi zdaj resnično uspešno okrevali.

Danes je jasno, da lahko Slovenija svoj finančni sistem sanira brez finančne pomoči evropskih partnerjev, je v odzivu na objavo izida pregledov slovenskih bank in ukrepov za sanacijo bančnega sistema zapisal evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Olli Rehn. "To je dobra novica, ki kaže na izjemen pomen odločnega ukrepanja oblasti in dejstvo, da gospodarstvo v območju evra zdaj zanesljivo okreva," je še poudaril.

 Ko je komisija pred osmimi meseci ugotovila čezmerna neravnovesja za slovensko gospodarstvo, sem izjavil, da je položaj še vedno obvladljiv, če bodo sledili takojšnji in odločni ukrepi politike. Številni izzivi še vedno ostajajo, vendar lahko z veseljem povem, da je ukrepanje vidno, je pojasnil komisar. Rehn sedaj z zanimanjem pričakuje učinkovito izvajanje strategije za sanacijo in posodobitev bančnega sektorja, ki so jo danes predstavili slovenski organi. "To je prepričljiv in odločen odziv na enega od ključnih izzivov države," je ocenil. 

Ob tem je komisar opozoril, da je pomembno, da Slovenija še naprej izvaja obsežne gospodarske reforme. Predvsem mora izboljšati upravljanje podjetij, izvesti privatizacijo in uvesti zakonodajne reforme za izboljšanje poslovnega okolja. "Takojšen in odločen napredek na vseh teh področjih bo nujen za povrnitev zaupanja, povečanje naložb ter ustvarjanje razmer za trajnostno rast in več delovnih mest. Komisija bo v sodelovanju s slovenskimi oblastmi še naprej pozorno spremljala izvajanje ustreznih politik," je poudaril.

 Komisar sicer pozdravlja današnjo objavo neodvisne ocene stanja in odpornosti slovenskega bančnega sektorja, saj je bila po mnenju EU ta ocena za Slovenijo nujna za ukrepanje v zvezi z odpravo čezmernih makroekonomskih neravnovesij. Ocena, ki so jo izvedla štiri vodilna zunanja svetovalna podjetja v roku, ki ga je določil Svet EU, in na podlagi verodostojne metodologije, je po Rehnovih besedah prinesla zanesljive rezultate. Postopek je bil po njegovih besedah izveden v tesnem sodelovanju z Evropsko komisijo, Evropsko centralno banko in Evropskim bančnim organom. (STA, mm)