Prvi poveljnik »Gitma«: Zaprimo taborišče!

Ameriški general, ki je odprl taborišče v Guantanamu in bil njegov prvi poveljnik, je v svoji kolumni ocenil, da je bila ustanovitev taborišča velika »napaka« in bi ga morali čimprej zapreti. Michael Lehnert je danes upokojeni general, ki živi v državi Michigan, januarja leta 2002 pa je postal prvi poveljnik taborišča v Guantanamu na Kubi. Zapisal je, da so taborišče ZDA odprle zato, ker »smo bili legitimno jezni in prestrašeni« zaradi napadov 11. septembra leta 2001 in ker so poveljniki mislili, da bodo ujetniki v taborišču »zakladnica informacij in spoznanj«.

Toda kmalu se je prepričal, da večine sploh ne bi smeli poslati na Kubo, saj so bile njihove informacije nepomembne ali malo pomembne, dokazi, ki bi jih povezovali z vojnimi zločini, pa so bili na zelo trhlih nogah. »Potem, ko smo bili napadeni, smo s svojimi dejanji v Guantanamu zapravili dobro voljo sveta, tako zaradi zapiranja kot zaradi mučenja,« je zapisal Lehnert. In ne samo to, »če pogledamo nazaj, je bila napačna tudi vsa strategija zapiranja in zasliševanja.« 

"Naša odločitev, da pustimo taborišče na Guantanamu odprto, je pomagala našim sovražnikom, saj je služila kot dokaz za vse negativne trditve o ZDA.« Kolumna je bila napisana v »pravem trenutku«, saj ameriški kongres pravkar razpravlja o letnem zakonu o obrambo in proračunu, po nekaterih predlogih pa naj bi zakon vseboval določila, ki bi predsedniku Baracku Obami dala nekaj več fleksibilnosti pri vračanju zaprtih oziroma pri njihovi odpustitvi iz taborišča. Vendar tudi ta določila po oceni Lehnerta vsebujejo »nespametno in nepotrebno prepoved« transferja omenjenih zapornikov na ozemlje ZDA. »Kljub temu pa je to korak naprej proti zaprtju najhujšega zapora našega naroda – zapora, ki nikoli ne bi smel biti odprt,« je danes prepričan prvi poveljnik taborišča v Guantanamu. V tem taborišču so sicer prvega zapornika sprejeli 11. januarja leta 2002, teden dni zatem, ko je Lehnert ukazal gradnjo prvih 100 celic. Med gradnjo so zapornike tri mesece in pol zapirali v odprte »kletke« in jih vezali z verigami. V taborišče so skupaj sprejeli 779 moških, med katerimi jih je 162 še vedno v taborišču. Tudi Lehnert je opozoril, da so mnogi med še vedno zaprtimi dobili »zeleno luč« za izpustitev, vendar še niso na svobodi zgolj zaradi pravno-formalnih sporov med predsednikom ZDA ter zakonodajno vejo oblasti. Tudi Lehnert priznava, da bi morda nekateri od zaprtih lahko posegli po terorističnih sredstvih, vendar je prepričan, da ustava ZDA zahteva življenje s takšno nevarnostjo.

»Prišel je čas, da Američani in naši politiki sprejemejo določeno raven tveganja zaradi zaščite naših ustavnih svoboščin, prav tako, kot so naši vojaki vedno znova šli v nevarnost, da bi branili našo ustavo. Če se norčujemo iz naših lastnih vrednot, potem s tem postavljamo pod vprašanje to, za kar smo se borili. Čas je, da zapremo Guantanamo. Naš odhod iz Afganistana je odlična točka v zgodovini, da zapremo to taborišče,« je zapisal prvi poveljnik taborišča.