Obdavčeno financiranje

Na spletnih platformah za množično financiranje je bilo uspešnih tudi kar nekaj slovenskih projektov. Nazadnje so kampanjo na Kickstarterju, najbolj znani platformi za množično financiranje, končali snovalci »pametnega kolesa« FlyKly, ki so zbrali 700 tisoč dolarjev, sedemkratnik vsote, ki so jo želeli zbrati za izvedbo. Množično financiranje se je uveljavilo kot alternativa vse težje dostopnim bančnim posojilom in neposrednim naložbam. Iskanje podpore neznancev z vsega sveta se navadno začne s predstavitvenim videoposnetkom in določitvijo cene, po kateri si podporniki lahko zagotovijo predstavljeni izdelek. Podpora posamezni kampanji je dejansko prednaročilo izdelka.

Za uspešno izvedbo kampanje in samega projekta morajo prijavitelji do potankosti poznati vse stroške. Številni pa ne vedo niti, kako je s plačevanjem davkov od zbranih sredstev. Razlike se pojavijo že na samem začetku: tisti, ki bi radi zagonska sredstva pridobili prek Kickstarterja, morajo to nujno storiti prek nekoga, ki ima stalno bivališče v ZDA, Veliki Britaniji, Kanadi, Avstraliji ali na Novi Zelandiji. Zaradi te zahteve Slovenci, ki jim uspe zbrati zahtevani znesek za izvedbo projekta, davčne obveznosti prenesejo na ameriškega državljana ali neko v ZDA registrirano podjetje, ki je tudi dejanski prejemnik zbranih sredstev. Če pa bi prijavitelji sredstva nato iz ZDA dobili v Slovenijo, da bi opravili kakršnokoli storitev, povezano s kampanjo, bi morali to navesti v napovedi za odmero dohodnine, so pojasnili na davčni upravi.

Druge platforme, najbolj znana poleg Kickstarterja je denimo IndieGogo, nimajo omejitev pri tem, kdo lahko začne zbirati sredstva. Slovenski prijavitelji projekta zato lahko sami prejmejo zbrana sredstva, in čeprav gredo ta morda na njihov PayPalov račun in so dacarjem nevidna, je od tega treba plačati davek. Kot so razložili, »so obdavčeni vsi dohodki fizičnih oseb, razen tistih, ki so v zakonu izrecno navedeni kot neobdavčeni oziroma oproščeni plačila dohodnine«. In zakon dohodkov iz kampanj množičnega financiranja med izjemami ne navaja.

Kako so pridobljena sredstva obdavčena, je odvisno od tega, ali bi šlo pri izvedbi poslovne ali umetniške zamisli za opravljanje dejavnosti ali ne. Če bi šlo za enkraten posel, bi bili dohodki obdavčeni kot dohodki iz drugega pogodbenega razmerja. Če se prijavitelj projekta odloči za trajno opravljanje ekonomske dejavnosti, pa mora registrirati dejavnost in plačevati davek od dohodka iz dejavnosti.

In pozor, ista določila veljajo tudi za tiste, ki izvirne izdelke, torej ne že rabljenih, prodajate prek svojih spletnih strani ali »spletnih sejmišč« E-bay, Bolha in podobnih.