Zgodovina / Še pomnite, osamosvojitelji?
V političnem pogledu danes Slovenija deluje zelo podobno kot nekdanje jugoslovanske republike. Je osamosvojitev torej dala želeni rezultat?

Štab Demosa po plebiscitni zmagi 23. decembra 1990. Na fotografiji so prepoznavni Dimitrij Rupel, Jože Snoj, Ivo Urbančič in Jože Pučnik. / Foto: Joco Žnidaršič
Tole ni prispevek o tem, ali bi bilo bolje ostati v Jugoslaviji kot se osamosvojiti. Gotovo je bila za Slovence kot narodno skupnost osamosvojitev kljub sedanji krizi in za številne posameznike in družbene skupine, tudi brezperspektivnosti, boljša. Tovrstne razprave so tudi sicer z zgodovinopisnega stališča nesmiselne: zgodovinar nima na voljo laboratorija, da bi preigraval komponente in ugotavljal, kakšni procesi bi se odvili, če bi kakšna umanjkala, bila dodana ali bi se spremenila. Vemo pa tudi, da se po vsakem družbenem prevratu vladajoča garnitura na njem utemeljuje in ne želi kreirati zgolj sedanjosti in prihodnosti, pač pa tudi preteklost. Prejšnje stanje nenadoma postane absolutno črno, totalitarno, stanje po prevratu pa svetlo in zunaj vsakega dvoma. V tem se politična retorika po vstopu v kraljevo Jugoslavijo, po nastanku socialistične Jugoslavije in po osamosvojitvi prav nič ne razlikuje. Kvečjemu v izrazju ali pa še to ne.