Anophthalmus hitleri

Na Beneškem bienalu so po stenah slovenskega paviljona plezale neštete podobe avtohtonega jamskega hroščka, poimenovanega po Hitlerju (Anophthalmus hitleri lat.). Predstavnica naše države, vizualna umetnica Jasmina Cibic, je v svoj projekt Za naše gospodarstvo in kulturo vključila tudi kroparske kovaške izdelke, rogaški kristal, spomin na socializem in velike umetnine, ki danes visijo po poslanskih pisarnah, in seveda srce naše domovine – slovenski parlament. Obiskovalce je prepričala s popolno preobrazbo paviljona v prostor, ki je svetu razkazal zgodbo o podobah nacije v visoko estetizirani, a zaradi tega nič manj jedki sodobni preobleki.

Uspeh njenega projekta je bil viden na več ravneh. Ne le, da so se o njem razpisali številni tuji mediji, požel je priznanja v stroki in ponudil možnosti za nove korake v umetničinem že tako mednarodnem delovanju. Razstavo si je ogledalo 195.000 obiskovalcev, skoraj polovica tistih, ki so v Benetke letos potovali zaradi bienala. Na bienale smo redno pošiljali kakovostne projekte, toda to pogosto ni bilo dovolj. Tokratna ekipa se je tega zavedala in kljub številnim oviram pripravila prodorno razstavo, ki je pritegnila pozornost in na katero mora biti država ponosna.

Država še ni pokazala, da je razumela sporočilo Cibičeve. Če se je nekdaj država znala okoristiti z umetnostjo, danes ni tako, čeprav so slike, ki krasijo parlamentarne pisarne, opomnik tega plodnega odnosa. Cibičeva si je ta dela izposodila od države in zgodovino pokazala svetu. Umetnost je ponudila roko državi in gospodarstvu. Še več, Cibičeva je svoje delo po koncu Beneškega bienala podarila državi.