Volgograd: Je tarča olimpiada?

V terorističnem napadu v ruskem Volgogradu je umrlo najmanj 15 ljudi, več kot 50 pa jih je ranjenih. Savdijski princ Bandar je že pred več meseci zatrdil, da njegova država »nadzoruje« čečenske teroristične skupine, zato bi lahko imeli ti napadi tudi politično ozadje

Olimpijske igre v Sočiju, ki bodo potekale februarja letos, so bile najverjetneje prava »tarča« eksplozije, ki jo je sprožila teroristka na železniški postaji v ruskem Volgogradu. Do eksplozije, ki so jo posnele tudi kamere video nadzornega sistema, je prišlo v bližini detektorja za kovino na železniški postaji. V eksploziji je umrlo najmanj 15 ljudi, najmanj 50 pa naj bi jih bilo ranjenih. Ubit naj bi bil tudi najmanj eden od policistov, šest pa naj bi jih bilo ranjenih. Preiskovalci so našli tudi ostanke trupla napadalke in bodo z DNK analizo poskušali ugotovili njeno identiteto. Ruski predsednik Vladimir Putin je že zahteval poostritev varnostnih ukrepov po vsej državi. Okrepili so tudi nadzor na železniških postajah in letališčih drugod v Rusiji.

Tiskovni predstavnik preiskovalcev Vladimir Markin je povedal, da se je napadalka približala varnostniku pri detektorju kovin, nato pa je nenadoma postala živčna in sprožila eksplozivno napravo. V eksploziji je umrl tudi varnostnik. Posnetki ruske televizije kažejo, da so popokala stekla v dveh nadstropjih zgradbe, ob vhodu je videti razdejanje. Kamere na sosednjih stavbah so posnele blisk ob eksploziji in nato črn dim, ki se je pričel valiti iz zgradbe. Ruske oblasti so v spomin na žrtve razglasile tridnevno žalovanje.

Približno polovica ranjenih je v kritičnem stanju. Med ranjenimi je tudi devetletna hčerka matere, ki je hčerko v trenutku eksplozije zaščitila z lastnim telesom. Mati je umrla, hčerka pa je še vedno v kritičnem stanju. Nekatere ranjene so v Moskvo prepeljali z letalom ministrstva za izredne razmere. Ministrstvo pa je v Volgograd istočasno poslalo ekipo 22 zdravnikov. Promet na postaji kljub napadu poteka skoraj normalno, to velja predvsem za vlake, ki vozijo na večjih razdaljah.

Olimpijske igre v Sočiju, ki se bodo začele 7. februarja, so sicer najpomembnejši projekt v Ruski federaciji v zadnjem času, napetosti v Severnem Kavkazu, kjer si čečenska in druga gibanja želijo neodvisnosti, pa neprestano sprožajo napetosti. Čeprav so ruske oblasti pod vodstvom Putina uspele v največji meri zajeziti teroristične napade in poskuse nasilnih odcepitev regij, je bilo od junija leta 2000 v Rusiji vseeno več kot 20 podobnih napadov, v katerih je bilo ubitih najmanj 780 ljudi.

To ni prvi takšen dogodek za Volgograd, ki se je nekoč imenoval tudi Stalingrad. V petek je v Pitagorsku, oddaljenem okoli 530 kilometrov od Volgograda eksplodiral avto-bomba, oktobra pa se je na avtobusu razstrelila samomorilska napadalka, domnevno povezana z islamističnimi uporniki na Severnem Kavkazu. V tej eksploziji je umrlo šest ljudi. Ta eksplozija je bila prva, pri kateri so se v javnosti odprla vprašanja glede varnosti na prihajajočih zimskih olimpijskih igrah v Sočiju, ki je od Volgograda oddaljen okoli 700 kilometrov in leži v bližini nemirnega Severnega Kavkaza. Drugi napad v samo dveh mesecih je zato za ruske oblasti več kot nevarno sporočilo s strani voditeljev terorističnih skupin. Vodja islamističnih upornikov Doku Umarov je namreč svoje privržence že pred temi napadi pozval, naj bodo »dejavni« v času olimpijskih iger. Ruske oblasti zaradi teh groženj v času iger načrtujejo izredno stroge varnostne ukrepe.

Destabilizacija v Rusiji pred olimpijskimi igrami pa ni samo potencialni ali realni cilj različnih terorističnih skupin – za njimi lahko pogosto, čeprav v senci, stojijo tudi druge države. Konec leta 2007 je bil v Sloveniji visok predstavnik ameriškega State Departmenta, ki je v izbrani družbi novinarjev omenjal možnost destabilizacije Severnega Kavkaza pred olimpijskimi igrami v Rusiji, če bi se razmere ob ruski podpori zaostrile na - Kosovu. O podobnem scenariju je pred nekaj meseci pisal tudi britanski Telegraph, ki je opisal zaupno poročilo o tem, kako je potekal sestanek med savdijskim princem Bandarjem in Vladimirjem Putinom. Telegraph je ob tem navajal dobro obveščene arabske vire. Po tem poročilu je princ Bandar, vodja savdijskih tajnih služb, ki je tudi v ozadju destabilizacije Sirije, (kjer je Savdijska Arabija »investirala« na milijarde dolarjev v obliki logistične pomoči upornikom) odkrito izsiljeval ruskega predsednika Vladimirja Putina in mu grozil s terorističnimi napadi pred olimpijado v Sočiju, če Rusija ne bi spremenila svojih stališč do Sirije. Istočasno je Rusiji ponujal ugodne naftne aranžmaje. Rusija pa ne samo, da ni spremenila svojega mnenja, pač pa je nato uspela doseči dogovor o uničenju kemičnega orožja ob podpori ZDA, kar je odprlo pot za dogovore z Iranom, glavnim nasprotnikom Savdijske Arabije v regiji. »Princ Bandar je zagotovil, da bo ruska pomorska baza v Siriji varna v primeru padca Asadovega režima, toda hkrati je namignil na čečenske teroristične napade v Sočiju, če ne bo dogovora,« je pisal Telegraph. »Lahko vam dam zagotovila za zaščito olimpijskih iger naslednje leto. Nadzorujemo čečenske skupine, ki ogrožajo varnost," naj bi savdijski princ Bandar dejal Putinu. Še nekaj več podrobnosti o teh pogovorih je objavil tudi portal Zero Hedge. Bandar je tudi zagotovil, da Savdijske Arabije »ni strah« teh kupin, ter da te skupine, če pride do dogovora z Rusijo, ne bodo imele vpliva v Siriji. Ruske oblasti nikoli niso demantirale vsebine omenjenih člankov. Ni pa izključeno, da bodo ob bolj pogostih napadih v Rusiji o tem dogajanju nekaj resnih vprašanj postavili tudi tistim, ki takšne organizacije po lastnih besedah - »nadzorujejo« do te mere, da so pripravljene ponujati celo »zaščito« pred njimi.