Obubožana Grčija na čelu EU

Z novim letom bo polletno predsedovanje EU od Litve prevzela Grčija, najšibkejša evropska država, ki je sicer uniji predsedovala že štirikrat. Za gospodarsko in politično razrvano državo, ki ji bo šlo v prihodnjem letu predvsem za preživetje, bo ta naloga velik izziv. To bo namreč prvič v zgodovini unije, da bo šestmesečno predsedovanje Svetu EU prevzela članica v tako slabem gospodarskem in političnem stanju, kot je Grčija.

Za Grčijo bo uspeh že to, če bo vlada preživela predsedovanje. Skrajna levica, najmočnejša opozicijska stranka Siriza, in skrajna desnica pridobivata moč, medtem ko tradicionalne sredinske stranke izgubljajo vpliv. Pomemben dejavnik med predsedovanjem Grčije bodo tako s širšega evropskega kot z domačega vidika majske evropske volitve. Z evropskega vidika zato, ker bo volilni čas pomembno narekoval tempo odločanja v uniji, z domačega pa, ker bodo zelo verjetno še oslabile koalicijo, ki jo med drugim sestavljata desnosredinska Nova demokracija in levosredinski Pasok.

Premier Antonis Samaras bi zato utegnil sklicati predčasne volitve še pred evropskimi volitvami, da bi se izognil temu, da bi slednje postale glasovanje iz protesta proti vladi in postavile legitimnost njegove vlade pod vprašaj. Padec grške vlade med predsedovanjem EU sicer ne bi bil presedan. V prvi polovici leta 2009 je med predsedovanjem padla češka vlada. A v primeru Grčije, ki bo morala v prihodnjem letu po vsej verjetnosti izpogajati še tretji program finančne pomoči, bi bilo to veliko huje. Politična nestabilnost je razkošje, ki si ga ne more privoščiti.

Finančne in gospodarske tegobe so tudi bistveno spremenile odnos Grkov do EU. Evropa je zaradi nepriljubljenega zategovanja pasu, ki ga je od Grkov terjala zloglasna trojka mednarodnih posojilodajalcev, postala simbol vsega slabega. Kljub vsem minusom pa je predsedovanje EU za Grčijo tudi izjemna priložnost - njeni voditelji bodo bolj pod žarometi evropske pozornosti, kar lahko izkoristijo tudi za promocijo države in prepričevanje skeptične zahodnoevropske javnosti, da gre Grčiji bolje. Glede na zemljepisni položaj in naravne danosti Grčije ni presenečenje, da bo grško predsedstvo veliko pozornosti namenilo turizmu, obnovljivim virom energije in pomorski politiki.

Iz enakega razloga ni presenečenje, da bodo v ospredju pozornosti tudi migracije. Grško-turška meja je namreč najbolj oblegan in problematičen del zunanje meje EU. Sicer pa bo med grškim predsedovanjem še vedno v ospredju gradnja bančne unije. Do evropskih volitev se pričakuje dogovor o drugem stebru - enotnem okviru za sanacijo ali likvidacijo bank s čim manjšo obremenitvijo davkoplačevalcev in gospodarstva. "Najpomembnejše sporočilo je, da lahko država, ki je toliko trpela zaradi krize, izvede predsedovanje in tako pokaže, da obstaja evropska institucionalna enakovrednost," pravijo Grki.

Grčija je Svetu EU nazadnje predsedovala leta 2003, ko je dala uniji solunsko širitveno agendo in osnutek ustavne pogodbe, ki so jo sicer nato na referendumih pokopali Francozi in Nizozemci, a je utrla pot veljavni, lizbonski pogodbi. Grčija bo predsedovanje prevzela od Litve, ki je želela to priložnost izkoristiti predvsem za zbližanje unije z vzhodnimi sosedami, bivšimi sovjetskimi republikami Ukrajino, Moldavijo, Belorusijo, Armenijo, Azerbajdžanom in Gruzijo. Ta ambicija je bila razumljiva, saj je Litva, največja baltska država, marca 1990 kot prva sovjetska republika razglasila samostojnost, leto pred uradnim razpadom Sovjetske zveze. To je bilo njeno prvo predsedovanje, članica EU je od maja 2004.

Vendar pa je njeno predsedovanje najbolj zaznamovala največja vzhodna soseda Ukrajina, ki je z zavrnitvijo podpisa sporazuma o krepitvi vezi z unijo zadala boleč udarec Litvi, celotni evropski diplomaciji in Vzhodnemu partnerstvu. Litovci so se sicer ob koncu predsedovanja pohvalili, da so med njihovim predsedovanjem sprejeli 130 zakonodajnih in 250 nezakonodajnih dosjejev ter 50 sklepov, ki da so nedvomno prispevali k bolj verodostojni, rastoči in odprti Evropi, kar je bil tudi njihov moto predsedovanja. A to je birokratska bilanca, politična je manj blesteča. Po Grčiji bo predsedovanje Svetu EU 1. julija 2014 prevzela Italija. (STA, mm)