Hvala, Jugoslavija, za nove službe

Sloveniji na podlagi sukcesije pripadajo nekateri diplomatski objekti nekdanje SFRJ. Po tem ključu smo na primer v zadnjem času dobili rezidenco v Rimu, pa tudi objekt v Tanzaniji. Slovenija zato razmišlja, da bi v Tanzaniji kmalu odprla svoje diplomatsko-konzularno predstavništvo, pojasnjuje zunanji minister Karl Erjavec. V Tanzaniji Sloveniji pripada zelo dobro ohranjena rezidenca, pa tudi drugi prostori, potrebni za diplomatsko in konzularno dejavnost, je stanje, o katerem je danes prvi poročal časnik Delo, opisal Erjavec.

Na MZZ zato razmišljajo, da bi v tem delu Afrike lahko odprli diplomatsko predstavništvo. "V Afriki imamo trenutno le diplomatsko-konzularno predstavništvo (DKP) v Egiptu, v Kairu, a pokrivati celotno Afriko samo iz te točke je nemogoče," je pojasnil Erjavec. Ob tem je izpostavil še velik interes slovenskega gospodarstva po sodelovanju v osrednji Afriki, kjer nastopa že kar nekaj slovenskih podjetij. "Tako razmišljamo, da objekta ne bi prodali, ampak bi ga namenili za diplomatsko dejavnost," pravi minister.

Delovanje DKP v Tanzaniji bi bilo, kot izpostavlja Erjavec, povezano z minimalnimi stroški, glede na to, da bi bila nepremičnina v lasti Slovenije in tako ne bi plačevali najemnine, kot sicer velja v primeru številnih drugih predstavništev. Bo pa v vsakem primeru potrebno preveriti stanje objekta in oceniti potrebna vlaganja, saj je bilo v tem času poslopje precej prazno.

Sredstva za obnovo bi lahko Slovenija dobila tudi iz naslova prodaje rezidence v Rimu, o lastništvu katere se je letos dogovorila s srbsko vlado. "Računamo, da bomo rezidenco v Rimu prodali, zanjo pa se obeta visoka kupnina, ocena je 20 milijonov evrov," pojasnjuje minister. Del teh sredstev bi lahko, če bi se tako odločili, namenili za obnovo objekta v Tanzaniji, nekaj pa bi lahko uporabili za druga predstavništva v diplomatsko-konzularni mreži.

Erjavec je ob tem dodaja, da na MZZ pripravljajo analizo diplomatske mreže, v okviru katere bodo skušali določiti, kje bi bilo smotrno imeti predstavništva - tudi glede na interes slovenskega gospodarstva. "V tem smislu resno razmišljamo, da bi predstavništvo odprli tudi v Zalivu. Glede lokacije je več variant - od Katarja, Kuvajta, Savdske Arabije do Združenih arabskih emiratov," pojasnjuje Erjavec.

Minister se je dotaknil tudi vprašanja Irana, kjer je Slovenija predstavništvo pred kratkim zaprla. "Glede na to, da se zadeve spreminjajo, bo morda treba tudi napraviti razmislek, ali se predstavništvo tam ponovno odpre," je pojasnil. Odločitev bo odvisna tudi od napredka pogovorov o iranskem spornem jedrskem programu in s tem povezanega novega položaja Irana v mednarodni skupnosti, je pojasnil.

V vsakem primeru pa, kot je poudaril minister, potrebujemo res strokovno oceno, katere lokacije so v interesu Slovenije in slovenskega gospodarstva, pa tudi oceno finančnih posledic. Podlage za odločanje Erjavec pričakuje nekje do marca, tako da bi lahko že v prihodnjem letu tudi sprejeli vse potrebne odločitve o reorganizaciji diplomatske mreže. Minister dodaja, da ni navdušen nad morebitnim dodatnim zapiranjem predstavništev. Znova je izpostavil, da je Slovenija z zaprtjem šestih DKP v letu 2012 prihranila 2,5 milijona evrov letno, kar je v devet milijard evrov vrednem proračunu minimalno. DKP pa ne predstavljajo le stroška, ampak prinašajo tudi koristi, čeprav je slednje pogosto težko oceniti, še dodaja. (STA, mm)