100 milj ameriške (ne)ustavnosti

Ameriški zvezni sodnik Edward Korman je zadnjega dne starega leta razsodil, da imajo ameriški organi pri osebah, ki vstopajo v ZDA, možnost preiskovanja osebnih stvari - tudi računalnikov in podobnih naprav - še sto milj, torej okoli 180 kilometrov od državne meje v notranjost. S tem je sodišče razsodilo o primeru, ki ga je že pred tremi leti sprožila Ameriška unija za državljanske svoboščine. Civilnodružbena organizacija je namreč prepričana, da bi državni organi morali še pred pregledom elektronskih naprav najprej dokazati utemeljen sum, zaradi katerega preiskujejo osebne predmete ljudi, ne pa da to počnejo že malodane rutinsko.

Odvetniki ACLU trdijo, da pomenijo preiskave brez resnih razlogov kršitev ameriškega četrtega amandmaja k ustavi. Vendar je sodnik Korman drugačnega mnenja. Po njegovem mnenju takšna 'mejna izjema' velja celo sto milj od državne meje v notranjost ZDA. Sodnik je namreč mnenja, da so prenosni računalniki, digitalne kamere in druge podobne naprave danes že vsesplošno razširjene, tisti, ki jih nosijo s seboj na potovanja, pa da lahko neprijetnosti, povezane s preiskavami, zmanjšajo tako, da jih pač ne jemljejo s seboj na potovanja, oziroma vzamejo v zakup »neprijetnosti povezane z mednarodnimi potovanji«. Ker pač tako ravnajo tudi druge države. Sodnik pri tem navaja celo primer Davida Mirande, ki so ga zaradi Snowdnovih dokumentov preiskovali na londonskem letališču Heathrow.

Na drugi strani pa v ACLU opozarjajo, da se osebne svoboščine državljanov neprestano zmanjšujejo, še posebej od tedaj naprej, ko je bilo z oblikovanjem ministrstva za domovinsko varnost ustanovljenih tudi 33 točk znotraj ZDA, na katerih je mogoče ustavljati osebe in preverjati njihovo prtljago, državljanstvo in podobno. Dodatna težava omenjene sodbe je dejstvo, da več kot dve tretjini Američanov (197,4 milijonov ljudi) živi v območjih, ki so 100 milj oddaljena od neke od mejnih točk ZDA. V tem območju se nahajajo tudi velika mesta kot so New York, Washington, Boston, San Francisco, Los Angeles, Miami in številna druga, ki bi v tem primeru vstopila v »območje izjem«, kjer ameriška ustavna zaščita za prebivalce preprosto ne bi več veljala.

ACLU je svojo tožbo sprožila zaradi več primerov neutemeljenih preiskav, predvsem pa zaradi primera Pascal Abidor, devetindvajsetletnega študenta islamskih ved, čigar računalnik so mejni organi zadržali za 11 dni. Računalnik so mu odvzeli med potovanjem iz Kanade k družini v New Yorku, na železnici Amtrak. Abidor je sedel v kavarniškem vagonu, ko je eden od uslužbencev od njega zahteval, da naj odpre računalnik ter vpiše osebno geslo. V pregledanem računalniku so bile tudi slike zborovanj gibanj Hamas in Hezbolah. Abidor je pojasnil, da so slike sestavni del njegovega študija, vendar so ga agentje kljub temu aretirali, mu nadeli lisice in ga pridržali za tri ure ter ga v tem času neprestano zasliševali. Nato mu je bil odvzet računalnik. Ministrstvo za domovinsko varnost ZDA je priznalo, da so podobne osebne preiskave elektronskih naprav izvedli v preimeru okoli 6500 ljudi. Catherine Crump, odvetnica, ki je zastopala ACLU v tem primeru, je za Wired dejala, da bo v imenu ACLU pripravila pritožbo.

»Razočarani smo z današnjo odločitvijo, ki omogoča vladi intenzivne preiskave osebnih računalnikov Američanov in drugih elektronskih naprav brez kakršnegakoli suma o tem, da naj bi omenjene naprave vsebovale kakršnekoli dokaze o kaznivih dejanjih. Preiskovanje ogromnih količin osebnih informacij ne more biti v skladu s standardi, ki jih določa četrti amandma ... Vendar so te preiskave na žalost del širšega obnašanja in agresivnega državnega nadzora, ki zbira informacije o prevelikem številu nedolžnih oseb,« je dejala odvetnica.