Prvi račun za prisluškovanje

Brazilska izbira 36 švedskih vojaških letal Gripen namesto ameriških F/A-18 pomeni prvo konkretno finančno izgubo ZDA zaradi vsesplošnega mednarodnega prisluškovanja

Leto 2013 je bilo prelomno predvsem zaradi odkritij, za katere je poskrbel žvižgač Edward Snowden. Posledice njegovih razkritij o množičnem prisluškovanju in zbiranju podatkov s strani ameriške NSA in drugih obveščevalnih služb so že povzročile resne posledice: diplomatske incidente in proteste, skupno akcijo Nemčije in Brazilije v OZN, fragmentacijo svetovnega spleta zaradi izgradnje zaščitenih lokalnih omrežij in podobno. Da so veliko škodo utrpele predvsem ZDA, v to ni nikakršnega dvoma. To je potrdil tudi sam direktor NSA Keith B. Alexander. Vendar je šele ob koncu letošnjega leta postalo bolj očitno, kakšno konkretno škodo bi ZDA lahko utrpele v prihodnje.

Odgovor na to vprašanje je prišel iz Brazilije, ki se je nenadoma odločila, da bo namesto ameriških letal F/A-18 Super Hornet kupila švedska letala Saab JAS 39 Gripen. Finančna izguba za ZDA bo v tem primeru štiri milijarde dolarjev. Odločitev za to spremembo je po oceni večine poznavalcev tesno povezana z razkritji Edwarda Snowdena oziroma ameriške izdaje Guardiana, ki je razkrila, da so ameriški obveščevalci prisluškovali tudi osebnemu telefonu brazilske predsednice, vodilnim v najpomembnejšem brazilskem naftnem podjetju Petrobras in drugim pomembnim osebam v državi. Zaradi tega početja je sicer Dilma Rouseff, ki velja za bolj levo predsednico Brazilije, spremenila odločitev o nakupu ameriških lovcev, ki je bila pred tem že praktično sprejeta.

Po uri in pol dolgem srečanju z ameriškim podpredsednikom Joe Bidenom 31. maja lani, ko je bilo dogovorjeno, da ZDA ne bodo nasprotovale prenosu tehnologije v Brazilijo v primeru nakupa lovcev, je namreč eden od bližnjih sodelavcev ameriškega podpredsednika za Reuters potrdil, da je brazilska predsednica »pripravljena dati podpis na linijo s pikami«. Po razkritjih Edwarda Snowdena se je Brazilija odločila za švedsko podjetje Saab, ki izdeluje letala Gripen. Omenjena letala so bila po navedbah brazilskega obrambnega ministra Celsa Amorima tudi sicer cenejša od ameriške ponudbe podjetja Boeing in francoskega podjetja Dassault, ki izdeluje letala Mirage, prodaja pa vključuje tudi transfer tehnologije.

Dilma Rouseff je sicer nekdanja gverilka, ki se je v šestdesetih letih borila proti brazilski vojaški hunti, ki so jo podpirale ZDA. Kljub temu si je po izvolitvi prizadevala za dobre odnose z ZDA in je kljub odporom v lastni stranki v oktobru načrtovala nov obisk Washingtona. Potem ko je Glenn Greenwald v Guardianu razkril, kako so ameriške tajne službe spremljale njeno osebno komunikacijo, pa je brazilska predsednica odpovedala svoj obisk Washingtona. V javnem nastopu pred Generalno skupščino OZN je dejala, da ne razume, zakaj bi ZDA vohunile za voditeljem države, ki nima nikakršne zveze s svetovnim terorizmom in ki s severnim sosedom in drugimi državami regije že stoletja živi v miru. Ameriški analitiki so bili presenečeni. »Ironija je, da smo pričakovali, da bo politika odigrala veliko vlogo, vendar v pozitivnem smislu, ne pa kot ovira. Potem pa so se stvari grozno zapletle s to zgodbo o NSA,« ocenjuje Richard Aboulafia, letalski analitik skupine Teal.

Brazilsko izbiranje 36 letal je ob tem prava saga, ki traja že več kot 10 let. Leta 2009 je predhodnik sedanje predsednice, tedanji predsednik Luiz Inacio Lula da Silva izjavil, da bo Brazilija izbrala letala, ki jih izdeluje francoski proizvajalec Dassault. Vendar so se pogajanja zapletla pri vprašanju prenosa tehnologije, saj si Brazilija želi zgraditi lastno obrambno industrijo. Kmalu po izvolitvi Dilme Rouseff, ki je prevzela svoj položaj januarja leta 2011, je Brazilijo nepričakovano obiskal senator John McCain, ki je po vrnitvi dejal, da se je po ocenah »dveh, ki sta bila v sobi«, brazilska predsednica najbolj nagibala k nakupu ameriških letal F/A-18. Deloma tudi zato, ker ima ameriški Boeing tesne odnose brazilskim proizvajalcem letal Embraer SA. Dilma Rouseff je v ZDA kljub odporu v lastni stranki videla tudi najpomembnejšega zunanjetrgovinskega partnerja in to kljub tesnim odnosom Brazilije z glavnimi nasprotniki ZDA v regiji – Venezuelo in Kubo.

Ameriški predsednik je obiskal Brazilijo leta 2011, brazilska predsednica pa je obiskala ZDA naslednje leto. Pogovori o nakupu letal so bili glavna tema srečanj. Dan po prvem septembru lani, ko so bili objavljeni kompromitirajoči podatki o prisluškovanju NSA, je eden od obveščevalcev svojim predpostavljenim postavil retorično vprašanje, če so bili zbrani podatki ob prisluškovanju Dilme Rouseff »res vredni 4 milijarde dolarjev«. Brazilija je zaradi škandala zahtevala uradno opravičilo od ZDA, ameriški predsednik Barack Obama pa je sporočil, da bo zahteval le »pregled tehnik zbiranja podatkov« ameriških obveščevalcev. Za Brazilijo to ni bilo dovolj in zato je Dilma Rouseff 17. decembra najprej odpovedala obisk v ZDA, nato pa se je država odločila, da ZDA udari tam, kjer najbolj boli – po žepu.