EU: Navdušenje je splahnelo

Leto 2013 je prineslo dobre in slabe širitvene novice. Hrvaška je postala 28. članica EU, a Islandija je dala uniji košarico. Turčija je po letih zastoja stopila korak naprej, Srbija je dobila blagoslov za pogajanja, Makedonija in BiH pa sta v slepi ulici. Regata se torej nadaljuje, a počasi in brez navdušenja, kakršno je spremljalo veliki pok. Širitveni dogodek lanskega leta in verjetno tudi tega desetletja je bil vstop Hrvaške v unijo.

Zgodil se je 40 let po sploh prvi širitvi unije in devet let po velikem poku - širitvi na deset srednje- in vzhodnoevropskih držav, ko so se uniji pridružili Slovenija, Poljska, Slovaška, Češka, Madžarska, Malta, Ciper, Estonija, Latvija in Litva. Evropska družina se je najprej širila pretežno v valovih. V prvem krogu so se leta 1973 ustanovni šesterici pridružile Velika Britanija, Irska in Danska. Že pred leti je koncept valov zamenjal "regatni pristop", ki bo obveljal tudi v prihodnje, saj v nasprotju z velikimi poki širitvi zagotavlja potrebno diskretnost pred očmi skeptične zahodnoevropske javnosti.

Vstop Hrvaške v unijo je bil vsekakor dokaz, da kriza evra in drugi križi evropske rodbine širitve niso pokončali. A pokazal je tudi, kako zelo je širitveno navdušenje splahnelo v primerjavi z letom 2004, ko je veliki pok praznovala vsa EU. V Dublinu so tedaj na posebni slovesnosti voditelji vseh članic unije nazdravili širitvi. Lani takšnih zdravic ni bilo. Ogromen plakat na pročelju Berlaymonta z dobrodošlico novi članici je bil v Bruslju eno vidnejših znamenj, da se dogaja širitev.

Splahnelo je tudi navdušenje Islandcev. Islandija je namreč dala uniji košarico in ustavila pristopna pogajanja. Islandci so bili sicer vseskozi skeptični do članstva v uniji in so se za pogajanja odločili zgolj pod pritiskom finančne krize, tako da odločitev nove vlade v Reykjaviku, ki je članstvu v uniji manj naklonjena, kot je bila prejšnja, ni presenetila. Vendar pa je odločitev Islandcev potrdila, da gre pri evropski širitveni politiki dejansko le še za integracijo držav Zahodnega Balkana. Turčijo, ki je lani po več kot treh letih zastoja le stopila korak naprej, sicer vse članice priznavajo kot pomembno strateško partnerico. A vprašanje polnopravnega članstva te ogromne, pretežno muslimanske države jih močno vznemirja in deli.

Širitev se tako nadaljuje predvsem na Zahodnem Balkanu, kjer na vrata unije zdaj trkajo Črna gora, Srbija, Makedonija, Bosna in Hercegovina, Albanija in Kosovo. Trenutno gre najbolje Črni gori, ki je od Hrvaške prevzela širitveno štafeto in je decembra odprla pet novih poglavij, tudi dve najtežji, ki pokrivata pravosodje ter boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu. Doslej je odprla sedem od 35 pogajalskih poglavij. Spodbudno novico je lani dočakala tudi Srbija, saj je dobila blagoslov za začetek pristopnih pogajanj. Prva pogajalska konferenca, na kateri naj bi država le slovesno začela pogajanja, odprtje prvih poglavij pa še ni predvideno, je načrtovana za 21. januar.

Korak naprej je stopilo tudi Kosovo, ki je začelo pogajanja o stabilizacijsko-pridružitvenem sporazumu, kar pa je šele začetna postaja na poti v unijo, ki bo zanj še težavnejša kot za druge države, saj pet članic unije - Španija, Grčija, Ciper, Romunija in Slovaška - ne priznava njegove samostojnosti. Albanija si je lani decembra obetala status kandidatke, a so Nizozemska, Danska, Francija, Nemčija in Velika Britanija rekle "ne še" ter zahtevale dodaten pregled izvajanja reform v pravosodju ter boju proti korupciji. Unija bo o tem znova odločala junija.

Makedonija je še vedno v zastoju zaradi nerešenega vprašanja imena z Grčijo in še ni dočakala začetka pogajanj, čeprav je status kandidatke dobila že decembra 2005. Najslabše pa gre Bosni in Hercegovini, ki je v popolnem zastoju. Slovenski zunanji minister Karl Erjavec izpostavlja, da bi morala EU sprejeti akcijski načrt za BiH ter po vzoru dialoga Srbije in Kosova določiti osebo, ki bi bdela nad njegovim izvajanjem. Erjavec pričakuje, da se bo EU letos pozorneje posvetila BiH. Po poljskem vodovodarju je "širitvena utrujenost" tisti izraz, s katerim se najpogosteje opisuje odnos unije do sprejemanja novih članic, pa čeprav evropski komisar za širitev Štefan Füle trdi, da je to "jeti", o katerem vsi govorijo, videl ga ni pa še nihče.

A dejstvo je, da je širitvene valove zamenjala bolj diskretna regata. Naslednje širitve "verjetno ne bo prej kot čez desetletje", je lani ob deveti obletnici velikega poka ocenila analitičarka pri bruseljskem think tanku European Policy Center (EPC) Corina Stratulat. "Širitev se bo verjetno nadaljevala korak za korakom, ne z velikimi pobudami," je dodala. Okoliščine so se od velikega poka korenito spremenile in s tem tudi pravila igre. Glavni razlogi za upočasnitev procesa so drugačna politična realnost, slabe izkušnje z Romunijo in Bolgarijo ter osredotočenost na reševanje notranjih problemov.

Analitiki pa opozarjajo tudi na "pristopno utrujenost". EU je še vedno privlačna, a če bo postala preveč oddaljen obet, bodo reforme stagnirale, navdušenje ljudi pa plahnelo. Skeleč opomin na to je slaba udeležba Hrvatov na volitvah v Evropski parlament. Zgovorna je tudi primerjava podpore članstvu v uniji med Hrvati in Slovenci: vstop Hrvaške v unijo je podprlo 66 odstotkov Hrvatov, vstop Slovenije pa 90 odstotkov Slovencev.

Evropska komisija državljane in civilno družbo pa medtem vabi k sodelovanju v raziskavi o Evropski hiši civilne družbe. Z raziskavo želi Bruselj ugotoviti, kaj državljani in nevladne organizacije menijo o trenutnih pobudah in česa si v zvezi z evropskimi zadevami želijo v prihodnje. Veliko Evropejcev meni, da niso dobro seznanjeni s pravicami, ki jih imajo kot evropski državljani. Na splošno ne čutijo povezave z evropskimi ustanovami in menijo, da imajo v postopkih sprejemanja odločitev na ravni EU le malo besede, v sporočilu za javnost uvodoma pojasnjuje Evropska komisija.

"Po drugi strani pa se zdi, da državljani veliko pričakujejo od EU, recimo v zvezi z učinkovitim ukrepanjem glede učinkov gospodarske krize," navajajo v Bruslju. EU zato išče načine, kako izboljšati udeležbo javnosti v evropskih zadevah in povečati njihovo sodelovanje pri oblikovanju javne evropske politike. "V teh prizadevanjih imajo pomembno vlogo organizacije civilne družbe, saj so posrednik med državljani in evropskimi ustanovami," dodajajo.

Da bi bolje razumeli potrebe ter proučili obstoječe pobude za izboljšanje aktivne udeležbe državljanov v evropskih zadevah, je Evropska komisija tako naročila posebno študijo o Evropski hiši civilne družbe. Študija se začenja z anketo, k reševanju katere vabijo tako državljane kot nevladne organizacije. Vprašalnik za državljane je dostopen tukaj, vprašalnik za nevladne organizacije pa tukaj.  (STA, mm)