»Vir v trenutku, ko je razkrit, ni več vir«

Društvo novinarjev Slovenije v sporočilu za javnost poudarja, da je zagotavljanje in varovanje anonimnosti vira informacij eden od osnovnih mehanizmov, ki novinarjem omogoča pridobivanje pomembnih informacij v javnem interesu od virov, ki bi bili v primeru razkritja deležni različnih sankcij oziroma bi bilo v skrajnih primerih lahko ogroženo celo njihovo življenje.

"Če novinar prelomi obljubo molčečnosti, ne izgubi le konkretnega vira, ampak veliko število potencialnih virov za veliko število novinarjev v prihodnosti, kar močno ogroža nadzorno vlogo medijev in svoboden pretok za javnost relevantnih informacij. Vir v trenutku, ko je razkrit, ni več vir," opozarjajo v društvu. Ob tem navajajo, da Kodeks novinarjev Slovenije od novinarja zahteva spoštovanje zaupnosti dogovorjene z informacijskim virom.

Društvo tudi opozarja, da je slovenska zakonodaja na področju varovanja novinarjevega vira informacij v primerjavi z evropskimi standardi pomanjkljiva. Dolžnost in pravica varovanja anonimnosti vira bi po njihovem mnenju morala biti zapisana v medijskem zakonu ali pa bi morali v zakonu o kazenskem postopku med poklice, pri katerih je zapovedana poklicna molčečnost, dodati tudi novinarje. "V Sloveniji se zaradi pomanjkljive zakonodaje pogosto dogaja, da se novinarji, ki v uradnih postopkih nočejo razkriti svojega vira, predati neobjavljenih zapiskov in posnetkov ali neuporabljenih fotografij, lahko sklicujejo le na kodeks in so izpostavljeni pritiskom organov pregona," opozarjajo.

V društvu sicer ne zanikajo legitimne pravice pristojnih institucij, da v okviru zakonskih možnosti poskušajo najti osebe, ki so razkrile podatke. Vendar pa po njihovem mnenju razkritja, razen v izjemnih primerih, ne bi smele zahtevati od novinarjev. Kot so še zapisali, se v zadnjem času zaradi usode številnih "žvižgačev" oblikuje tudi pobuda, da je zaradi varovanja svobode govora treba te osebe, kadar razkrijejo informacije izrednega javnega pomena, zakonsko zaščititi.

Predsednik Združenja novinarjev in publicistov Tino Mamić pa je zapisal, da če bi slovensko pravosodje doslej opravilo svoje delo in bi za rešetkami sedeli največji tajkuni, bi bilo sedanje početje, ko od novinarjev zahtevajo fotografije z novinarske konference, podobno lovu na čarovnice. "Ker pa se mnogi kriminalci, tudi med politiki, prosto sprehajajo po državi, lahko temu početju rečemo le komedija," je navedel.

Opozoril je tudi, da pravosodni sistem za zadeve, kot so grožnje novinarju s smrtjo, "nima časa". Po drugi strani pa "ko novinar dregne v sumljive posle ministra, se celotni pravosodni sistem postavi pokonci in začne iskati človeka, ki je izdal informacijo o terminu neke hišne preiskave". Tako je prepričan, da "bodo veliko prej našli žvižgača, kot pa dokaze o ministrovi krivdi".

Novinarko Večera Damijano Žišt so namreč v ponedeljek povabili na oddelek za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili, ki kot samostojna notranja organizacijska enota deluje v pri specializiranemu državnemu tožilstvu. Zanimalo jih je, od kod Žištovi informacija, da bo pri obrambnem ministru Romanu Jakiču potekala hišna preiskava. Žištova sicer v ponedeljek ni pričala.

Omenjeni oddelek pa je danes na več medijev, med drugim na Finance in Večer, posredovalo dopis, v katerem naprošajo, naj jim posredujejo vse fotografije, ki so jih posneli na novinarski konferenci Jakiča po hišnih preiskavah. Na oddelku sicer ne razkrivajo, na katere vse medije so posredovali prošnjo oz. zahtevo, saj da je "zaprošeni podatek stvar metode preiskovanja". (STA, mm)