Kritika / Zeleno kolo

zadržan +

Tatovi koles.

Zeleno kolo je prvi savdski film, ki je bil v celoti posnet v Savdski Arabiji – in prvi savdski film, ki ga je posnela ženska, Haifaa Al Monsour. Toda ironično: sama Haifaa Al Monsour je s svojim dejanjem – s tem, da je kot savdska ženska posnela film – naredila radikalnejši in prelomnejši korak kot njena filmska junakinja, 10-letna Wadjda (Waad Mohammed), ki hoče na vsak način dobiti zeleno kolo.

Njena mati noče za to niti slišati, kar pa ne čudi – v Savdski Arabiji lahko kolo vozijo le moški. Tako pravijo represivne, patriarhalne verske postave, ki prisegajo na Koran. Sreča v nesreči: v šoli pripravljajo tekmovanje v recitiranju Korana – kdor bo zmagal, dobi denarno nagrado. Za Wadjdo je to kakopak priložnost, da vendarle pride do zelenega kolesa (ki za svoje dobro preveč spominja na tiste naivno iskrene »bele balone«, po katerih v iranskih filmih hlepijo otroci). In tu je trik: če si hoče kupiti kolo, če hoče torej kršiti verske postave, mora brati Koran! Če se hoče osvoboditi, mora »glorificirati« to, kar jo skuša utišati. Paradoks? Ne, to je le metafora paradoksalne družbe, v kateri druga ob drugi živita protizahodna verska policija in globalizacija (zahodni pop, zahodni čevlji, računalniške igrice ipd.), kar Savdsko Arabijo spreminja v novo Kitajsko.

(Kinodvor)