Kritika / Paranormalno: Označeni

zadržan

Nova generacija.

Če niste gledali prejšnjih štirih delov sage o Paranormalnem, ki nas že nekaj let prepričuje, da ni nič presenetljivejšega in šokantnejšega od banalnosti vsakdanjega življenja (in da ga ni čez prekletstvo prvorojencev), potem je tale, peti – okej, polpeti – del navidez idealen za vključitev, saj vpelje povsem nove like, pa tudi novo lokacijo.

Namesto v belskem primestju se znajdete v revni latino-katoliški skupnosti, v kateri najstniki – ravno sveži po maturi – špegajo v stanovanje napačne sosede, tako da Jesseja Aristo (Andrew Jacobs), enega izmed njih, potem »ugrizne« in »ožigosa« nekaj mračnega, parazitskega in nevidnega, ledena in klavstrofobična »prezenca« pač. Še preden rečete Kronika, že razkazuje svoje nove nadnaravne sposobnosti. In še preden rečete Magnolija, začnejo z neba – v odsotnosti žab – padati trupla. Po drugi strani pa tale del, bolj spinoff kot sequel, ni ravno idealen za vključitev v sago. Au contraire: če ste paranormalni analfabet, če torej niste videli prejšnjih delov, potem konca ne boste razumeli, predvsem pa v njem ne boste uživali. Še manj boste uživali v trenutkih, ko se v film – magari le periferno – stegnejo prejšnji deli. Kar pomeni, da boste še najbolj uživali v spoznanju, da je ravsanje z nevidnim utrudljivejše od najbolj divjega seksa. Ne pa tudi od iskanja novega, originalnega snemalnega kota.