Finančni sistem je v zadnjih štiridesetih letih postal preveč vpliven in je pokupil politiko. To je, poleg neosveščenosti javnosti o tej temi, glavna ovira za resne reforme finančnega sistema.

Intervju / Aleš Praprotnik: »Banke se obnašajo parazitsko in ne družbeno koristno.«

avtor knjige Denar – Nedolžna prevara?

Urša Marn | Borut Krajnc
MLADINA, št. 3, 17. 1. 2014

(16. jan 2014 11:58:27)

V katero smer bi morala iti reforma denarnega in bančnega sistema? Zakaj bi o tem spraševali le ekonomiste in bančnike? Pogovarjali smo se z Alešem Praprotnikom, avtorjem knjige Denar – Nedolžna prevara?, v kateri pokaže, kdo v resnici ustvarja denar. Praprotnik je socialni pedagog, končal pa je tudi študij okoljskih ved. Verjame, da je denarni sistem v središču problemov, s katerimi se danes spopadamo, saj posredno ali neposredno vpliva na večino stvari v naših življenjih. »Zato ga je treba razumeti.«

Nekdanji guverner britanske centralne banke Mervyn King pravi, da je od vseh različnih možnih načinov organiziranja bančništva sistem, ki ga imamo danes, najslabši. Precej presenetljiva izjava za bančnika.

King je eden redkih dolgoletnih insajderjev na visokem položaju, ki je imel pogum reči bobu bob. Ponavadi sicer take izjave slišimo proti koncu mandatov ali po njih, ko ljudje nimajo več kaj izgubiti. Vendar se mi vseeno zdi, da je največja finančna kriza v zgodovini spodbudila k razmisleku tako centralne bankirje kot ekonomiste. Nekaj se namreč hudo ni ujemalo s teorijo, katere so se vsi tako oklepali, namreč da se krize tako rekoč ne morejo zgoditi, da so trgi popolni in se uravnavajo sami, da se posamezniki odločajo racionalno, na podlagi popolnih informacij o trgu, in da so banke zgolj posrednice denarja in jih zato ni treba vključiti v makroekonomske modele.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal, Apple Pay, Google Pay ali Flik.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 17,00 EUR dalje.


Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek: