Ženske, ki ostajajo v senci

Založba Studia humanitatis je v sodelovanju z založbo Filozofske fakultete izdala zbornik razprav z naslovom Dolga pot pravic žensk: Pravna in politična zgodovina žensk, ki ga je uredila Marta Verginella. Zbornik, ki po besedah urednice Nede Pagon "prebija akademsko nepropustnost", prinaša deset avtorskih prispevkov o zgodovini žensk v Sloveniji. Zbornik je del projekta, ki je trajal med letoma 2009 in 2011 pod vodstvom Verginelle. Z njim so želeli zapolniti vrzel na področju pravne in politične zgodovine, ki zanemarjata prisotnost žensk.

Pri svojem delu je Varginella ugotovila, da ženske v globalni zgodovini ostajajo v senci. To se nazorno kaže v nacionalnih zgodovinah, ki so pisane, kot da žensk ne bi bilo. Podobna slika velja tudi za učbenike. "V njih so omenjene Marie Curie, Marija Terezija in dve vladarici, potem, pa se omembe končajo", je ponazorila. Kot zgodovinarka si je zastavila vprašanje, kaj botruje takšni situaciji, saj je sploh v zadnjem obdobju nastala vrsta del, ki osvetljuje vlogo žensk v javnem prostoru. Med njimi je v slovenskem prostoru izpostavila knjigo Pozabljena polovica.

Marko Kambič, ki je prispeval članek o položaju zapustnikovih potomk s poudarkom na primorskih komunih, je dejal, da so bile primorske ženske v srednjem veku precej emancipirane in enakopravne. Poudaril je, da je ob preučevanju pravnih norm ugotovil, da ustrezajo tudi dejanskim razmeram. Večjo enakopravnost Kambič pripisuje rimskemu pravu, ki je na tem območju doživelo zgodnjo recepcijo, in ki izenačuje pravice obeh spolov.

Irena Selišnik, avtorica prispevka Ženske med normami, zahtevami in pravicami (1848-1941), je dejala, da so se ženske v 19. stoletju v aktivno družbeno in politično življenje vključevale prek različnih društev, predvsem dobrodelnih. Prav ženska zasebna društva so predstavljala pomemben dejavnik v zagotavljanju socialnih storitev. S tem so bila tlakovana tla za poznejše vključevanje ženskih organizacij in posameznic na področje socialne politike.

Poleg omenjenih so zbornik sooblikovali še Darja Mihelič s prispevkom o srednjeveški Pirančanki, Katja Škrubej s člankom o položaju žensk v civilnih sporih v okviru gorskih pravd v 17. in 18. stoletju ter Mirjam Sedeljšak, ki je preučila pravni položaj žensk in snovanje prednačrta civilnega zakonika v Stari Jugoslaviji. Urška Strle je prispevala članek o begunkah v slovenskem delu Kraljevine (1918-1941), Petra Testen pa o goriških služkinjah v 19. stoletju. Alenka Šelih se je posvetila ženskam in kazenskemu pravu (1899-1910), Ana Cergol Paradiž pa ženskim reproduktivnim pravicam - pravni regulaciji abortusa. (STA, mm)