Zakaj Danska zapušča Slovenijo?

Danska se je odločila zapreti veleposlaništvo v Sloveniji. Zaprtje veleposlaništva v Ljubljani je del ene največjih reform in modernizacije danske zunanjepolitične službe v zadnjem času, v sporočilu za javnost izpostavljajo na danskem zunanjem ministrstvu. Danska bo v okviru procesa prilagodila prisotnost v več kot 25 državah. Na kratko svojo strategijo opisujejo kot: "Več osredotočenosti na svet, manj na Evropo - in več na EU."

Ključni elementi reforme so odprtje danskih veleposlaništev v Nigeriji, na Filipinih, v Kolumbiji in Mjanmaru, v Nigeriji pa bo država odprla še trgovinsko predstavništvo. Posledično se je zunanje ministrstvo odločilo zapreti več veleposlaništev, še posebej v Evropi. Natančneje, zaprli bodo diplomatsko-konzularna predstavništva na Cipru, Luksemburgu, v Švici, Sloveniji, na Slovaškem in v Libiji. V Milanu bodo zaprli trgovinsko predstavništvo.

Danska se je tudi odločila okrepiti prisotnost v več državah v razvoju in centrih odločanja na ravni EU - kot primer izpostavljajo Bruselj in Berlin, ponekod drugod pa jo bodo zmanjšali. To med drugim pomeni zmanjševanje oziroma povečevanje števila zaposlenih na posameznih predstavništvih. "Globalna razmerja moči se spreminjajo, gospodarska rast pa se danes in se bo jutri dogajala drugod, kot se je včeraj. Zato odpiramo nova veleposlaništva in krepimo prisotnost, kjer bomo od tega imeli največ - politično in ekonomsko," je v izjavi poudaril danski zunanji minister Holger K. Nielsen.

"A na voljo nimamo neomejenih sredstev in, kot vsi drugi, mora tudi vlada sprejemati težke odločitve," je še dodal v zvezi z zapiranjem nekaterih predstavništev. Ministrstvo sicer dodaja, da bodo v krajih, kjer bodo misije zaprli, našli "nove in drugačne načine za sodelovanje s prizadetimi državami". Šlo bo za "drug in manj intenziven način". Kot še izpostavljajo na ministrstvu, bodo spremembe v strukturi mreže predstavništev Danski zagotovile neposreden dostop do več kot 300 milijonov ljudi in potrošnikov več kot doslej. Reforma bo stopila v veljavo s 1. avgustom.

Po poročanju danskega časnika The Copenhagen Post poslovni sektor nad ravnanjem ministrstva sicer ni navdušen. "Predstavniki igrajo pomembno vlogo v mednarodni aktivnosti danskih podjetij, zato menimo, da je sramotno varčevati v zunanjepolitični službi," je izpostavil tiskovni predstavnik gospodarskega združenja Dansk Industri, Peter Thagesen. Vlada očitke zavrača z argumentom, da se bo 90 odstotkov rasti na globalni ravni letos zgodilo zunaj Evrope. Danska ima ob tem v Evropi 158 diplomatov, medtem ko v državah BRIK (Brazilija, Rusija, Indija in Kitajska) razpolaga le z 38. Danska je v zadnjih letih že zapirala veleposlaništva. Leta 2012 je zaprla veleposlaništva v Iraku, Zambiji in Beninu.

Slovenija svoje veleposlaništvo v Koebenhavnu zaenkrat še ohranja. (STA, mm)