Konec diskriminacije za Avstrijke v lezbični skupnosti

Avstrijkam, ki živijo v homoseksualni skupnosti, je treba omogočiti uresničitev želje po otroku z umetno oploditvijo z darovano spermo, je odločilo avstrijsko ustavno sodišče. Kot je poudaril njegov predsednik Gerhart Holzinger, ni nobenega razloga za diskriminacijo, ki je na tem področju v Avstriji v veljavi sedaj. Avstrijsko ustavno sodišče je z odločitvijo, ki jo je sprejelo po pobudi vrhovnega sodišča in dveh žensk, ki živita v lezbični skupnosti, odpravilo sedaj veljavna določila v zakonu o oploditvi z medicinsko pomočjo.

Za odpravo ima sicer zakonodajalec čas do 31. decembra letos, vse dotlej pa bo v veljavi sedanja ureditev, z izjemo omenjenega lezbičnega para, je na novinarski konferenci poudaril predsednik ustavnega sodišča. Ustavno sodišče je odločitev utemeljilo predvsem s tem, da za sedanjo ureditev, ki ženske v lezbični skupnosti diskriminira, "ni posebej prepričljivih ali tehtnih razlogov", ki jih v svoji sodni praksi terja Evropsko sodišče za človekove pravice.

Razlog, na katerega se je skliceval zakonodajalec - preprečitev nevarnosti, ki naj bi jo predstavljal obstoj nadomestne matere -, prav pri oploditvi z darovano spermo odpade. Ta oblika umetne oploditvi tudi ne odpira posebnih etničnih ali moralnih vprašanj, saj je namreč potek nosečnosti in rojstva v veliki meri enak naravnemu - za razliko od oploditve z zarodnimi celicami v laboratoriju ali darovanimi jajčeci.

Po mnenju avstrijskega ustavnega sodišča argument v tem primeru ne more biti niti "zaščita družine". "Istospolna partnerstva družbeno gledano niso zamenjava za zakon oz. življenjsko skupnost med moškim in žensko, temveč se jim pridružujejo," je med drugim utemeljilo sodišče. Odločitev se sicer nanaša izključno na ženske, ki živijo v lezbični skupnosti, ni pa se sodišče izrekalo o tem, ali bi moralo to imeti posledice tudi za samske ženske. Odločitev prav tako ne pomeni, da bi morala biti moškim, ki živijo v homoseksualni skupnosti, poslej omogočena pravica do nadomestne matere za otroka. "O tem bo moralo ustavno sodišče - kar je v prihodnosti pričakovati - odločiti tedaj," je dejal Holzinger.

V Avstriji se sicer homoseksualni pari ne morejo poročati, lahko pa od leta 2010 uradno registrirajo svojo skupnost. Posvojitve otrok so jim zakonsko onemogočene, imajo pa od nedavnega po razsodbi Evropskega sodišča za človekove pravice partnerji v istospolni skupnosti možnost posvojiti pastorke. V Sloveniji področje ureja zakon o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo, o katerem so se volivci leta 2001 izrekali na referendumu. Udeležilo se ga je približno 35 odstotkov volivcev, več kot 70 odstotkov med njimi pa je nasprotovalo prvotni različici, po kateri bi imele pravico do postopkov tudi samske ženske. Eden glavnih argumentov nasprotnikov je bil, da bi tako do otrok lahko prišle tudi istospolno usmerjene ženske.

Marca lani je skupina 38 poslancev SD, PS, DeSUS in DL na ustavno sodišče vložila zahtevo za presojo ustavnosti zakona, ker so do postopkov upravičeni samo pari v zakonski ali zunajzakonski skupnosti, samske ženske pa ne. Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti dela omenjenega zakona je že pred tem vložila pobudnica, toda ustavno sodišče jo je januarja lani zavrglo, ker je ocenilo, da ni izkazala pravnega interesa.

Na drugem koncu sveta medtem ugandski predsednik Yoweri Museveni ni želel podpisati spornega zakona, na podlagi katerega bi homoseksualce lahko obsodili na dosmrtno ječo, saj da obstajajo boljši načini zdravljenja te "anomalije". V objavljenem pismu parlamentu je med drugim zapisal, da homoseksualnost povzročata "naključno parjenje" in potreba po denarju. Po predsednikovih besedah pa ženske privlačijo lezbijke zaradi "spolnega pomanjkanja" in njihovega neuspeha pri tem, da bi si našle soproga.

Najboljše zdravilo za homoseksualnost je po mnenju Musevenija izboljšanje gospodarstva te afriške države, njegovo pisanje povzema ugandski časnik Daily Monitor. "Ključno vprašanje pri homoseksualnosti je, kaj narediti z nenormalno osebo? Ga/jo ubijemo? Ga/jo zapremo ali drugače obvladamo?" se je predsednik spraševal v pismu. "Tudi z ostro zakonodajo bodo preprosto skrivoma nadaljevali s prakticiranjem homoseksualnosti iz koristoljubnih razlogov," trdi Museveni.

Ugandski parlament je prejšnji mesec potrdil sporen zakon, iz katerega so sicer umaknili prvotna določila o smrtni kazni za homoseksualnost. Čeprav Museveni ne želi podpisati zakona, je več kot očitno, da ni ravno naklonjen pravicam istospolno usmerjenih. "Anomalije ne moreš označiti kot alternativne usmerjenosti. Možno je, da so zahodne družbe z naključnim parjenjem ustvarile veliko nenormalnih oseb," je zapisal in dodal, da nekateri postanejo homoseksualci iz koristoljubnosti ali v primeru lezbijk zaradi pomanjkanja seksa z moškimi. Homofobija je v Ugandi, kjer se vedno bolj širi fundamentalistično evangeličanstvo, zelo razširjena, homoseksualci pa se soočajo z nadlegovanjem in grožnjami z nasiljem. (STA, mm)