Obama ni prepričal Evrope

Dolgo časa pričakovani govor ameriškega predsednika Baracka Obame o zajezitvi vsesplošnega prisluškovanja ni navdušil politikov v evropskih prestolnicah. Nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier je na primer pozdravil Obamin govor, istočasno pa so mediji poročali, da so pogajanja med ZDA in Nemčijo o prenehanju vohunjenja nemških državljanov, celo »na robu propada.«

 »Obama je zelo dober govornik, vendar pa vsebina njegovega govora ni bila zelo ambiciozna,« ocenjuje Peter Schaar, nekdanji nemški komisar za zaščito podatkov in svobodo informiranja. »Dejal je, da bodo ameriške tajne službe spoštovale zasebnost, vendar je le malo dodatnih zagotovil za kaj takega, pa še te so v največji meri omejene le na ameriške državljane,« je Schaar dejal za GlobalPost. Nemški minister za pravosodje Heiko Maas je dejal, da bo »izgubljeno zaupanje povrnjeno šele tedaj, ko bomo podpisali pravno zavezujočo pogodbo, ki bo zaščitila vse evropske državljane.«

Francoski časnik Le Monde je po Obaminem govoru ocenil, da je »bila obvarovana skoraj vse svoboda ravnanja NSA« ter da je bilo s strani Obame upoštevanih »samo nekaj od 46 predlogov strokovnjakov, ki so ji podali decembra.« »Obama ni napovedal nobene nove zaščite za neameričane, razen tega, da je vprašanje postavil pred svoje najvišje pomočnike v nadaljnjo oceno. Prav tako se ni odzval na tajno slabavitev varnostnih standardov s strani NSA,« ocenjuje Guardian, ki je z razkritji Edwarda Snowdena junija lani tudi sprožil zadnjo poplavo spoznanj o ameriškem prisluškovalnem programu.

Obama je v svojem govoru sicer obljubil da bo javnosti razkril več podatkov o posebnem sodišču za nadzor nad tujino oziroma njegove odločitve na »področju 702«, ki vključuje nadzor nad tujimi posamezniki ter »področju 215«, ki vključuje zbiranje »metapodatkov.« Napovedal je tudi nove omejitve za vlado pri preiskavah in uporabi teh podatkov v kazenskih zadevah, vendar podrobnosti pri tem ni razkril. Dejal je tudi, da je od generalnega tožilca zahteval, da omeji uporabo »nacionalno-varnostnih pisem«, s katerimi FBI od velikih informacijskih podjetij zahteva predajo podatkov o njihovih uporabnikih.

Odslej bodo imele omejeno veljavnost in ne več neskončne veljavnosti – kot je bilo to doslej. NSA bo tudi prenehala s preverjanjem »tretje povezane osebe« v vrsti tistih, ki so v zvezi z neko številko, ki jo uporablja osumljenec za terorizem, pač pa bo preverjala samo še »druge povezane osebe.« Peter Schaar kljub temu ocenjuje, da bi bilo takšno »preverjanje« v Nemčiji kljub temu še zmeraj nezakonito.

Nemški član Evropskega parlamenta Jan Philipp Albrecht, član odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve zato še zmeraj nadaljuje z zbiranjem podpore za zakon, s katerim bi bila podjetja, kot so Google in Facebook lahko kaznovana s 100 milijoni evrov težkimi kaznimi, v kolikor bi podatke evropskih državljanov nepooblaščeno predajala ameriškim obveščevalcem. »Vsak dan, ki mine brez sporazuma o tem, vodi k še večji eroziji pravic državljanov do zaščite podatkov,« opozarja Albrecht.