Minister Erjavec poudarja: »Postopki, ki tečejo na Hrvaškem, so za Slovenijo brezpredmetni«

Hrvaško sodišče v Zagrebu je danes odločilo v prid tožbama Zagrebške banke in Privredne banke Zagreb (PBZ) proti Ljubljanski banki in NLB v sporu o prenesenih deviznih vlogah hrvaških varčevalcev nekdanje zagrebške podružnice LB. Gre za prvi razsodbi po lanskem podpisu memoranduma v Mokricah. V primeru tožbe PBZ gre za približno 220.000 evrov, medtem ko je zahtevek Zagrebške banke občutno višji in je izražen v osmih valutah od 318.000 funtov do 18 milijonov švicarskih frankov. Med drugim gre za 1,4 milijona evrov in devet milijonov ameriških dolarjev.

Kot je odločilo sodišče, bosta morali LB in NLB izplačati zneske. PBZ in Zagrebška banka sta sicer zaprosili za "zastoj" postopka, LB in NLB pa za prekinitev, vendar je sodišče njihove predloge zavrnilo, ker bi se morali stranki v postopku strinjati. Gre za prvostopenjski sodbi, ki še nista pravnomočni. Odvetnik LB Matija Pečatnik za zdaj še ni želel napovedati, ali se bodo na sodbo pritožili, ampak je nakazal, da bodo najprej počakali na odziv Ljubljane. Današnji razsodbi sta prvi po podpisu memoranduma 11. marca lani na Mokricah, v katerem se je hrvaška vlada zavezala, da bodo postopki proti LB in NLB na hrvaških sodiščih mirovali do celovite rešitve v okviru nasledstva.

Zunanji minister Karl Erjavec je večkrat opozoril, da sodbe hrvaških sodišč glede LB, celo če bi bile pravnomočne, ne bi bile izvršljive, ker bo Slovenija vztrajala pri memorandumu z Mokric, ki je za Ljubljano mednarodna pogodba. Zagrebško občinsko sodišče je pred podpisom memoranduma že dvakrat nepravnomočno odločilo v primerih tožb proti slovenskim bankam, in sicer enkrat v prid hrvaški strani, enkrat pa v prid slovenski strani. V enem od primerov se je sodnik odločil za nadaljevanje postopka. Na hrvaških sodiščih obravnavajo 27 tožb Zagrebške banke in PBZ proti slovenskim bankam.

Slovenski zunanji minister Karl Erjavec je danes izrazil presenečenje, da hrvaška stran "ne želi spoštovati podpisanega memoranduma" z Mokric. "Postopki, ki tečejo na Hrvaškem, so za Slovenijo brezpredmetni," je poudaril. Memorandum z Mokric je bil potrjen v državnem zboru in tudi podpisan s pričakovanjem, da bo Hrvaška ustavila te sodne postopke, dokler ne bo najdena končna rešitev v okviru sukcesije, je v odgovoru na novinarsko vprašanje o tožbah Zagrebške banke in Privredne banke Zagreb (PBZ) proti Ljubljanski banki in NLB v sporu o prenesenih deviznih vlogah hrvaških varčevalcev nekdanje zagrebške podružnice LB poudaril Erjavec.

Erjavec je ob odhodu iz poslanske skupine DeSUS spomnil, da je Hrvaška leta 2001 podpisala in leta 2004 ratificirala sporazum o vprašanjih nasledstva nekdanje SFRJ. To pomeni, "da je sprejela mednarodno obveznost, da se vprašanje deviznih vlog rešuje v okviru nasledstva", je izpostavil Erjavec. Ponovil je, da so postopki, ki tečejo na Hrvaškem, za Slovenijo zato brezpredmetni.

Po razsodbi sodišča v Zagrebu, ki je kljub slovensko-hrvaškemu memorandumu danes razsodilo proti LB in NLB v sporu o prenesenih deviznih hranilnih vlogah, je visoki predstavnik za nasledstvo Rudi Gabrovec ocenil, da bi Slovenija morala razmisliti o sprožitvi meddržavnega spora pred Evropskim sodiščem za človekove pravice. Same razsodbe sicer še ni želel komentirati, saj je še ni videl, je pa poudaril, da "bi bilo smiselno razmišljati o sprožitvi meddržavnega spora med Slovenijo in Hrvaško glede uporabe memoranduma o razumevanju". Za omenjeno sodišče se zavzema, ker so vse naslednice nekdanje Jugoslavije njegove članice.

O sprožitvi meddržavnega spora bi bilo po njegovem mnenju treba razmisliti, ker "gre za eklatantno kršitev dveh mednarodnih pogodb in enega mednarodnega dogovora" s strani Hrvaške. Poudaril je tudi, da se ne strinja s hrvaško interpretacijo memoranduma z Mokric, "saj če nekaj podpišeta dva predsednika vlad in sprejmeta sklep vladi dveh držav, potem je to verjetno z namenom, da velja med državama, in ne zato, da ne bi veljalo med državama".

Glede mednarodnih pogodb in mednarodnega dogovora, ki jih Hrvaška krši, pa je Gabrovec povedal, da imata Slovenija in Hrvaška sklenjen premoženjsko-pravni sporazum iz leta 1999, kjer je predvideno, da je problem LB predmet drugih meddržavnih sporazumov. "Potem imamo sporazum o vprašanjih nasledstva, ki opredeljuje, da se problematika varčevalcev ureja pred Banko za mednarodne poravnave (Bis). Imamo tudi memorandum o razumevanju, ki pravi, da je ta specifični problem prenesenih deviznih hranilnih vlog predmet, ki ga bosta državi obravnavali pod okriljem banke Bis." Gabrovec je potrdil še, da se bosta po njegovih podatkih LB in NLB na današnjo razsodbo pritožili. (STA, mm)