11 mesecev, 1,1 milijarde evrov izgube

Slovenske banke so do konca lanskega novembra pridelale 1,07 milijarde evrov izgube pred davki, le malenkost več pa je znašala čista izguba. V enakem obdobju predlani so banke poročale o 270,4 milijona evrov izgube pred davki, medtem ko so po davkih ustvarile 304,5 milijona evrov izgube. Neto oslabitve in rezervacije so bile višje za 42 odstotkov. Oslabitve in rezervacije so tako dosegle 1,44 milijarde evrov, kar je 42,2 odstotka več kot v enakem obdobju predlani.

So pa po drugi strani občutno upadli obrestni prihodki, ki so bili z 1,42 milijarde evrov za 21,9 odstotka nižji kot v enakem obdobju 2012, je razvidno iz najnovejših podatkov Banke Slovenije o poslovanju bank. Odhodki za obresti so bili s 737,5 milijona evrov za 25,1 odstotka nižji kot v obdobju od januarja do novembra predlani. Čiste obresti so tako upadle za 18,2 odstotka na 683,9 milijona evrov. Neobrestni prihodki so nazadovali za 42,4 odstotka na 336,6 milijona evrov, skupni bruto prihodki bank pa so bili z 1,02 milijarde evrov za 28,2 odstotka nižji kot v predlanskem enajstmesečju. Precej manj so upadli stroški, ki so se v medletni primerjavi znižali za 4,3 odstotka na 648,1 milijona evrov.

Posojila nebančnemu sektorju se še naprej zmanjšujejo, novembra pa je bil njihov obseg s skoraj 28 milijardami evrov za 11,7 odstotka manjši kot novembra 2012 in pa za 0,9 odstotka pod oktobrsko ravnjo. Od tega so posojila podjetjem upadla za 16 odstotkov, posojila gospodinjstvom pa za 3,6 odstotka. Vloge nebančnega sektorja v bankah so se v medletni primerjavi povečale za 2,7 odstotka na skoraj 25 milijard evrov, samo vloge gospodinjstev pa so upadle. Skupna raven vlog gospodinjstev je bila tako novembra s skoraj 14,4 milijarde evrov za 2,2 odstotka pod tisto iz novembra predlani. Bilančna vsota bank je bila novembra z 42,7 milijarde evrov za 9,5 odstotka nižja kot novembra predlani in za 1,3 odstotka pod oktobrsko ravnjo.

Svet Banke Slovenije je podatke o poslovanju bank obravnaval minuli teden. Takrat so v nadzorniku bančnega sistema opozorili, da se v bilancah bank odraža krčenje bančnega sistema zaradi postopka nadzorovane likvidacije Factor banke in Probanke. To se kaže v večjem obsegu oslabitev, večjem padcu kreditne aktivnosti ter višjih izgubah bančnega sistema.

Novembra se je sicer pričakovalo objavo rezultatov pregleda bank. Ti so bili nato objavljeni 12. decembra, pokazali pa, da znašajo kapitalske potrebe v osmih bankah, v katerih so bili izvedeni pregledi aktive in obremenitveni testi, v primeru neugodnega scenarija 4,778 milijarde evrov, država pa je na tej podlagi NLB, NKBM, Abanko, Factor banko in Probanko že dokapitalizirala v višini 3,2 milijarde evrov. NLB in NKBM sta vmes prenesli že tudi večji del slabih terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank, kar se bo poznalo na višini deleža nedonosnih posojil.

Novembra je delež terjatev z zamudami nad 90 dni med vsemi terjatvami dosegel 17,3 odstotka, kar je 2,9 odstotne točke več kot ob koncu 2012. Samo med podjetji je delež slabih terjatev pri 28 odstotkih, kar je 5,2 odstotne točke več kot ob koncu 2012. Po drugi strani pa je po pojasnilih Banke Slovenije tveganje refinanciranja bank nizko, še posebej tistih bank v večinski domači lasti. Tem se je namreč v letu dni močno znižalo zapadanje dolga do tujine. (STA, mm)