Napadi na slovensko manjšino

1953: Razstreljen partizanski spomenik v Velikovcu.

1968: Odkrita bomba v konzulatu tedanje republike Slovenije v Celovcu.

1972: Najbolj množični napad na slovensko manjšino se je sicer zgodil jeseni 1972. Napetost na avstrijskem Koroškem je začela naraščati po proslavi ob 50. obletnici koroškega plebiscita, ki jo je pripravil bivši oficir SS. Vedno več je bilo nelegalnega mazanja in grafitiranja krajevnih tabel in spomenikov, ulice so preplavili agitatorski letaki. Nemško govoreča večina je zahtevala ponovno štetje pripadnikov slovenske manjšine in »enakopravnost za večino«. Vse več je bilo pogromu podobnih zborov ljudi, ki so se z avtomobili odpravili uničevat table ali spomenike. Največja akcija, danes znana pod imenom Ortstafelsturm, je potekala na predvečer 52. obletnice plebiscita, ko se je po več koroških mestih mobiliziralo okrog 400 avtomobilov. Vozniki so odstranili vse dvojezične table, jih odvrgli pred stavbo deželne vlade in pri tem peli »domoljubne pesmi«. Udeleženci teh dogodkov so bili predvsem člani Heimatdiensta.

1973: Razstreljen na novo odkriti spomenik partizanom na Robežu.

1973: Napad na sedež Zveze slovenskih organizacij.

1973: Napadalcem bomba, namenjena Zvezi slovenskih organizacij, eksplodira v rokah.

1976: Zažgan spomenik padlim partizanom v Kotmari vasi.

1976: Uničen partizanski spomenik na Komelju pri Pliberku.

1976: Razstreljena spominska plošča v Crgovicah pri Pliberku, posvečena odporu proti Hitlerju.

1978: V avstrijskem Gradcu poškodovan spomenik »prijateljstva« z mestom Maribor.