Kitajski cenzorji blokirali Guardian

Kitajski spletni cenzorji so takoj po včerajšnji objavi v Guaradianu  in še nekaterih medijih o tem, da imajo sorodniki najvišjih kitajskih voditeljev v davčnih oazah na karibskih otokih številne odprte račune, blokirali dostop do omenjenih člankov iz Kitajske. Guardianova spletna stran je bila tudi s Kitajske sicer dostopna ob pomoči dostopa preko virtualnih zasebnih omrežij (VPN), vendar ne tudi neposredno. To sicer ni edini takšen primer – Guardian je bil na Kitajskem že v začetku meseca nekaj časa blokiran zaradi podobnih zgodb o nepravilnostih kitajskih voditeljev.

Leta 2012 sta bili na podoben način blokirani spletni strani Bloomberga in New York Timesa, ki sta poročali o računih kitajskih voditeljev v davčnih oazah. Kitajska je istočasno novinarjem teh medijskih hiš zavrnila tudi izdajo vizumov. Po podatkih Guardiana in Mednarodne skupine preiskovalnih novinarjev (ICIJ), ki je prišla do podatkov, ima na Deviških otokih sredstva v višini več milijonov evrov svak kitajskega predsednika Xi Jinpinga, ki se že od od prevzema oblasti novembra 2012 javno neprestano zavzema za boj proti korupciji. Na Deviških otokih imata račune tudi sin in hčerka Wen Jiabaoja, predsednika kitajske vlade v letih 2003–2013, ki je sicer trdil, da se ni »nikoli osebno okoristil s svojem položajem«. Podjetja v davčnih oazah so ustanovili tudi bližnji Deng Xiaopinga, ki je kot zgodovinski voditelj Kitajske v letih 1978–1992 državo usmeril na pot izjemnega gospodarskega razvoja, ter bližnji Li Penga, premierja v letih 1988–1998, in Huh Jiantaa, ki je Kitajsko vodil v letih 2003–2013. Več kot dvanajst članov vplivnih družin naj bi imelo takšne račune na Deviških otokih, ob njih pa še več kot 21.000 klientov iz Kitajske in Hong Konga.

Podatki ICIJ prav tako kažejo, da ima na Deviških otokih račune podjetje povezano z Deng Jiaguijem, soprogom starejše sestre predsednika Kitajske Xi Jinpinga, ki se sicer javno predstavlja za velikega borca proti korupciji. Deng naj bi imel več kot 50 odstotkov lastništva v podjetju Excellence Effort Property Development. Med kitajskimi politiki so tudi nekateri veliki poslovneži. Znano je, da je med 3000 člani kitajske nacionalne ljudske skupščine kar 83 milijarderjev, ki imajo več milijard ameriških dolarjev. Razkritje teh podatkov je rezultat dveletnega dela konzorcija Mednarodne skupine preiskovalnih novinarjev (ICIJ), ki je pridobila podatke iz dveh bank na Deviških otokih. Podatki se sedaj objavljajo v britanskem Guardianu, avstralskem Globa Mailu, francoskem Le Mondu, španskem El Paisu, nemškemu časniku Suddeutsche Zeitung in kanadski televiziji CBC News.

Kljub temu pa se tudi na Kitajskem krepi gibanje, ki nasprotuje korupciji in zahteva spremembe v družbi. Najbolj aktivni so predvsem člani Novega gibanja državljanov, ki se prek spleta in manjših zborovanj zavzemajo za večjo transparentnost. Vsaj dvajset naj bi jih oblasti zaradi njihovega dejanja zaprle. Poseben problem na Kitajskem je dejstvo, da kitajski uradniki in člani njihovih družin nimajo obveznosti prijave svojega premoženja. Istočasno pa na Kitajskem narašča prepad med bogatimi in revnimi: 100 najbolj bogatih posameznikov na Kitajskem že poseduje več kot 300 milijard dolarjev in to v državi, kjer večina za življenje uporabi manj kot 2 dolarja na dan.