V Siriji naj bi se bojevalo že okoli 2000 ljudi iz Evrope

EU bo ostreje ukrepala proti skrajnim islamistom iz Evrope, ki se bojujejo v državljanski vojni v Siriji, so danes na neformalnem zasedanju v Atenah sklenili ministri EU za pravosodje in notranje zadeve. Države članice si želijo zajeziti njihove odhode iz Evrope, prav tako pa jih bodo bolj strogo nadzirali po vrnitvi v domovino. Na srečanju, ki se ga udeležuje tudi slovenski notranji minister Gregor Virant, so se dogovorili za krepitev sodelovanja med nacionalnimi obveščevalnimi službami, izmenjavo podatkov o nasilnih džihadistih ter strožji nadzor nad njimi po povratku iz vojne v domovino.

V EU že nekaj časa narašča strah, da skrajni islamisti novačijo mlade Evropejce, ki nato odhajajo v Sirijo in tam sodelujejo s teroristi ter se še dodatno radikalizirajo, nato pa vračajo v domovino. Po podatkih EU naj bi se v Siriji bojevalo že okoli 2000 ljudi iz Evrope. "To so zelo nevarni ljudje," je posvarila evropska komisarka za notranje zadeve Cecilia Malström. "Ne želimo, da ljudje iz Nemčije sodelujejo v (sirski) državljanski vojni (...) Predvsem pa si ne želimo, da se vrnejo in nato tukaj izvajajo napade," pa je v Atenah poudaril nemški notranji minister Thomas de Maiziere.

Ministri so se danes osredotočili tudi na vprašanje nezakonitih migracij, ki so v zadnjem času postale skupni evropski problem, saj ustvarjajo potencialne grožnje za notranjo varnost EU. "Mreže za tihotapljenje migrantov namreč uporabljajo tudi skrajneži ali člani terorističnih organizacij, ki si prizadevajo prodreti na evropsko ozemlje," so v sporočilu za javnost zapisali na slovenskem notranjem ministrstvu. Virant je na zasedanju med drugim poudaril, da morajo politike na področju notranjih zadev zagotavljati varnost in obenem podpirati doseganje drugih strateških ciljev EU. Trenutno je to podpora okrevanju evropskih gospodarstev in ekonomije, povečevanje konkurenčnosti in rasti ter zagotavljanje vzdržnosti socialnih sistemov, sporočajo z MNZ.

Za dosego tega cilja bo, kot je dejal Virant, potrebnih več sprememb obstoječih politik in uveljavitev nekaterih novih pristopov na področju odprave administrativnih ovir, kot so na primer poenostavitve pri vizumskih postopkih. Kot drugo pomembno točko je minister izpostavil sodelovanje med organi pregona na operativni ravni, zlasti ko gre za pridobivanje oziroma izmenjavo podatkov, za katere je treba v državah članicah pridobivati sodne odredbe. (STA, mm)