Predsednik za vse

Lovro Šturm je ugleden pravnik, bivši ustavni sodnik in predsednik ustavnega sodišča, bivši minister za šolstvo in pravosodje, avtor strokovnih knjig o ustavi, urednik zbirke sodnih odločb ustavnega sodišča, predavatelj na katoliškem inštitutu, v prostem času mojster igre go, malteški vitez in predsednik Zbora za republiko. Šturma je v petek na osebni avdienci sprejel Borut Pahor. Prijateljski pogovor z njim se mu je zdel tako pomemben, da je njegov urad o sestanku objavil novičko na spletni strani.

Šturm in Pahor sta kramljala o komisiji za preprečevanje korupcije in postopkih izbire članov novega senata. Zbor za republiko, s prvim podpisanim Šturmom, je namreč Pahorju poslal pismo, v katerem je predlagal, naj se spremeni način izbire naslednikov odhajajoče ekipe Gorana Klemenčiča. Konkretno naj bi bilo bolje, da bi novi senat potrdil parlament, ne pa samo, kot velja sedaj, predsednik republike na predlog izbirne komisije. Šlo naj bi za vljudnostni obisk. Eden izmed kandidatov za Klemenčičevega naslednika je sicer tudi Dimitrij Rupel, prav tako pomemben član Zbora za republiko.

Videz pa vara. Lovro Šturm ni le predstavnik »neodvisne« civilne družbe in pravni strokovnjak, je tudi politik, ki je pred enim letom politikantsko napadal odločbo komisije v primeru Janeza Janše. Politikantsko zato, ker so v njegovih napadih na odločbo komisije prevladovali politični in ne pravni argumenti, njegove trditve o kršenju zakonodaje pa sodišče ni potrdilo. Šturm je bil tudi preiskovanec, kot minister je po mnenju komisije v enem primeru opustil »dolžno ravnanje«.

S tem ko je Pahor Šturma povabil na pogovor, je dal javno legitimiteto posamezniku, ki za podobo pravnega strokovnjaka skriva neposreden politični interes. Šturmovo ime se je sicer pojavljalo tudi v času oblikovanja delovne skupine pravnikov, ki za predsednika pripravljajo mnenje o zakonskih spremembah na področju korupcije. Sedaj jih pregledujejo Ciril Ribičič, Janez Čebulj in Rajko Pirnat, Šturma pa v tej skupini ni.

Naj ponovimo, pravi problem ni v Lovru Šturmu, temeljni problem je v Borutu Pahorju, Zboru za republiko bi lahko poslal pismo, a se je raje slikal in srečal s človekom, ki je predvsem zaradi politike nasprotoval delu komisije. In to ni bilo prvo takšno srečanje. Pahor je tisti politik, ki se je nekoč srečal s Stranko slovenskega naroda in zapornikom Andrejem Šiškom, pa četudi gre za skrajne posameznike. Te dni se je sešel s Silvom Mesojedcem, predsednikom Regijske civilne iniciative za reševanje romske problematike. Naš predsednik je predsednik za vse. Kot so v javnem pismu zapisali Roman Kuhar, Damjan Mandelc in Luka Omladič, je Pahor »s svojo potezo ponovno dokazal, da je res ljudski predsednik: srečuje se tako z Romi kot s tistimi, ki bi Rome najraje odstranili«.

Pahor se v želji po vsesplošnem ugajanju odloča za poteze, nevredne funkcije predsednika republike.