Kadilci v Sloveniji umirajo v povprečju 15 let prej kot nekadilci

Kajenje cigaret lahko vodi v vrsto hudih zdravstvenih težav, med katerimi so slepota, diabetes, težave z erekcijo ter rak na pljučih, jetrih in debelem črevesu. Moderne cigarete so veliko močnejše in nevarnejše od tistih, ki so jih kadili včasih, saj jih izdelujejo na drugačen način in z drugimi kemikalijami. To razkriva najnovejše poročilo najvišjega zdravnika uradnika v zdravstveni službi v ZDA, v angleščini imenovanega Surgeon General, ki ga imenuje vlada in je nekakšen predstavnik za javno zdravje v državi.

Tokratno poročilo, ki so ga tudi uradno predstavili v Beli hiši, prihaja natanko 50 let po tem, ko so v ZDA objavili prvo poročilo, ki je ljudi posvarilo pred nevarnostmi kajenja. Delež kadilcev med Američani sicer vztrajno pada - v minulih 50 letih z 42 na sedanjih 18 odstotkov - a današnje cigarete so veliko močnejše in nevarnejše, kot so bile nekoč.

"Čeprav pokadijo manj cigaret, kadilcem danes grozi večja nevarnost raka na pljučih, kot jim je, ko je bilo leta 1964 objavljeno prvo tovrstno poročilo," je poudaril "generalni zdravnik" Boris Lushniak in pojasnil, da je tako zaradi drugačne izdelave cigaret in drugih kemikalij v njih. Zdravniki danes vedo, da kajenje povzroča številne bolezni, ne le raka na pljučih, kot so mislili nekoč. Med drugim je lahko krivo za slepoto, diabetes, težave z erekcijo, raka na jetrih in debelem črevesu, tuberkulozo, revmatični artritis, vnetja, težave pri nosečnosti in še marsikaj, saj pred njim v bistvu ni varen noben organ v človeškem telesu.

V ZDA je zaradi bolezni, povezanih z aktivnim in pasivnim kajenjem, doslej umrlo 20 milijonov ljudi. Kajenje v ZDA ostaja glavni vzrok prezgodnjih smrti, ki bi ga bilo mogoče preprečiti. Letno terja skoraj pol milijona življenj. Poleg tega 16 milijonov Američanov trpi zaradi bolezni, ki so posledica kajenja. Stroški kajenja - tako neposredni zdravstveni kot posredni gospodarski - nanesejo 290 milijard dolarjev letno, izpostavlja poročilo.

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) ob današnjem dnevu brez cigarete poudarjajo, da je bolezni in smrti, ki so posledica kajenja, mogoče preprečiti in so nepotrebne. Kadilcem zato svetujejo, naj 31. januar, dan brez cigarete, spremenijo v življenje brez cigarete. Za opustitev kajenja imajo na voljo različne vrste brezplačne pomoči. Zaradi bolezni, povzročenih s kajenjem, umre približno polovica kadilcev. V Sloveniji to vsako leto pomeni smrt 3600 ljudi ali skoraj deset smrti na dan. NIJZ oziroma takratni inštitut za varovanje zdravja je anketo o tobaku, alkoholu in drugih drogah izvedel v letih 2011 in 2012, in sicer med prebivalci, starimi od 15 do 64 let.

Anketa je pokazala, da kadi 24 odstotkov prebivalcev Slovenije, več moških (skoraj 27 odstotkov) kot žensk (21 odstotkov). Delež kadilcev je najnižji med najvišje izobraženimi in znaša okoli 15 odstotkov. Nekaj manj kot 80 odstotkov kadilcev kadi redno, to je vsak dan. Primerjava z letom 2007 pokaže, da se je delež kadilcev med prebivalci znižal skupno in pri obeh spolih. Znižal se je tudi v nekaterih starostnih skupinah, vendar pa ne med najmlajšimi, starimi od 15 do 24 let, kjer ostaja delež kadilcev okoli 25 odstotkov.

Ugodne spremembe v deležu kadilcev med leti 2007 in 2011/2012 stroka pripisuje predvsem rednemu zviševanju obdavčitve in s tem cen tobačnih izdelkov ter uvedbi prepovedi kajenja v vseh zaprtih javnih in delovnih prostorih. Raziskava Eurobarometer je pokazala, da je kajenje med Slovenci v povprečju držav članic EU. Kot opozarja Helena Koprivnikar z NIJZ, pa se v zadnjih letih delež kadilcev ne zmanjšuje. Veča se delež kadilk med ženskami in dekleti, delež kadilcev med moškimi in fanti pa se ne spreminja. Po besedah Koprivnikarjeve Slovenija žal zaostaja z uvedbo ukrepov za omejevanje kajenja.

Kadilci v Sloveniji umirajo v povprečju kar 15 let prej kot nekadilci, številna leta pred smrtjo pa preživijo v slabem zdravju. Kajenju pripisujejo vsako sedmo prezgodnjo smrt v starostni skupini od 30 do 44 let in vsako tretjo prezgodnjo smrt v starostni skupini od 45 do 59 let. Raba tobaka škoduje tako rekoč vsakemu organu v človeškem telesu. Kajenje povzroča številne vrste raka, bolezni srca in ožilja, bolezni dihal, motnje erekcije, sivo mreno, nizko kostno gostoto, zmanjšano plodnost pri ženskah, pri kajenju v nosečnosti pa nizko porodno težo otroka in prezgodnji porod.

V Sloveniji so kadilcem na voljo brezplačni programi opuščanja kajenja, ki potekajo v zdravstvenih domovih po vsej državi, kot tudi brezplačni svetovalni telefon na številki 080 2777. Telefon financira ministrstvo za zdravje, programe, za katere je potrebna napotnica zdravnika, pa zavod za zdravstveno zavarovanje. (STA, mm)